TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v točki 1. in 3. spremeni, tako da se tožbeni zahtevek, ki glasi: „Toženca S. M. ter ml. A. A., oba stanujoča D., sta motila tožečo stranko N. M. B. v posesti služnostne pravice vožnje z osebnim avtomobilom po kolovozni poti, ki poteka preko parc.št. 1131/3, 1130/3, 1132, 1134, 1137, 1148/1, 1165, 1166 ter 1171/1 vse k.o. B., za potrebe tožničinih nepremičnin s parc.št. 1169, 1170 in 1171/2, vse k.o. B., s tem, da sta dne 28.6.2008 na parc.št. 1131/3 k.o. B. postavila vrata iz lesenih letev, ki sta jih namestila na leseni steber in na vsako stran vrat namestila verigo in jo zaklenila s ključavnico ter tako tožeči stranki onemogočila vožnjo od obstoječe kolovozne poti do glavne ceste B. – P. Toženi stranki se prepoveduje v bodoče posegati s takimi ali podobnimi ravnanji v tožničino posest služnostne pravice vožnje z osebnim avtomobilom po kolovozni poti, ki poteka preko parc.št. 1131/3, 1130/3, 1132, 1134, 1137, 1148/1, 1165, 1166 ter 1171/1 vse k.o. B.“, zavrne; v točki 2. (glede odstranitve lesenih vrat in verige ter omogočitve nemotene uporabe kolovozne poti) in v točki 4. (glede stroškov) razveljavi, zadeva pa se v razveljavljenem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Do zaključka je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi ocene izvedenih dokazov, med ostalim tudi izjav prič v zvezi z določbo 236.a člena ZPP. Po določbah ZPP je tak dokazni postopek možen, tožena stranka ni zahtevala zaslišanja prič, ki so podale izjavo, zato dejstvo, da so bile nekatere priče zaslišane, za ostale pa je sodišče le prebralo njihovo izjavo, samo po sebi ne pomeni kršitve postopka. Pravilno pa pritožba opozarja, da toženca nista imela možnosti izjaviti se o izvedenih dokazih. V konkretnem primeru je namreč tožena stranka na naroku, na katerem so bile izjave prič predložene, zahtevala rok, da se o teh dokazih izjasni. Tega roka ji sodišče ni odobrilo, čeprav so bile izjave prič, na katere je kasneje oprlo svoje odločilne ugotovitve, toženi stranki vročene šele na naroku, na katerem je bila glavna obravnava že tudi zaključena. Iz zapisnika tega naroka ni razbrati, da so bile izjave dejansko prebrane in da bi o njih potekala kakšna razprava.

Postopanje sodišča prve stopnje, ko dejansko toženi stranki ni dalo možnosti izjaviti se o vsebini izvedenih dokazov, pomeni kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.