TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Določbe 1. točke 164. člena Pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke so v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/83) določila, da je delavcu mogoče izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja, če neopravičeno izostane z dela najmanj pet delovnih dni oziroma tri delovne izmene v šestih mesecih. Postopek ugotavljanja upravičenosti odsotnosti zaradi bolezni je urejal 127. člen Samoupravnega sporazuma o postopkih in o načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 6/81), ki je določal, da mora delavec, katerega začasno delovno nezmožnost ugotovi zdravnik izven kraja delovnega prebivališča, ki ni pooblaščen za ugotavljanje delavčeve delovne nezmožnosti, o ocenjeni zdravstveni nezmožnosti v roku treh dni obvestiti zdravnika, ki je pooblaščen za ugotavljanje delavčeve delovne nezmožnosti. Za tem se je delavčeva delovna nezmožnost ugotavljala po predpisanem postopku. Delavec, ki brez opravičenih razlogov ni upošteval pravil omenjenega sporazuma, a se je skliceval na bolezen kot razlog za odsotnost z dela zaradi bolezni, je lahko bil upravičeno osumljen, da bolezen ni bila razlog njegovih izostankov, oziroma da bolezen ni bila takšna, da bi upravičevala delavčev izostanek z dela. Njegovi izostanki so bili neupravičeni, zato je bilo zoper delavca mogoče izvesti disciplinski postopek ter mu v skladu s predpisi izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.