TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojeni S. O.

oprosti obtožbe,

da je v Mariboru dne 31.03.2009 kot direktor in večinski družbenik gospodarske družbe O, d. o. o., zato, da bi se ta družba izognila plačilu davka od dohodkov pravnih oseb po 4. v zvezi z 20. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06 s sledečimi spremembami), preslepil davčni organ – Davčni urad Maribor – pristojen za odmero davka, ko je v nasprotju z 10. členom Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/06 in sledeče spremembe) predložil obračun davka od dohodkov pravih oseb za leto 2008, v katerem je navedel lažne podatke o davčnih odhodkih iz naslova 50 % oblikovanih dolgoročnih rezervacijah v znesku 1.490.000,00 EUR, ki jih je oblikoval in uveljavljal v nasprotju z določili 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in v nasprotju z določili 10.3 in 10.12 Slovenskih računovodskih standardov – SRS (Ur. l. RS, št. 118/05), zaradi česar se je družba O., d. o. o., izognila plačilu davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2008 v znesku 327.800,00 EUR in s tem dosegla veliko premoženjsko korist, S. O. pa je hotel doseči tako premoženjsko korist navedeni družbi,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika.

II. Republiko Slovenijo se s premoženjskopravnim zahtevkom do S. O. za plačilo zneska 327.800,00 EUR napoti na pravdo.

III. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku in potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika na podlagi prvega odstavka 96. člena v zvezi z 98.a členom Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo proračun.

Obsojencu se očita preslepitev z navedbo lažnih podatkov o davčnih odhodkih, izvirajočih iz rezervacij, oblikovanih in uveljavljenih v nasprotju z določbami 20. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter Slovenskih računovodskih standardov. Sklicevanje na te določbe je presplošno. Iz izreka ni razvidno, za katero vrsto rezervacij sploh gre. Navedba lažnih podatkov je konstitutiven znak predmetnega kaznivega dejanja, zato je konkretizacija tega zakonskega znaka nujna. Dejanje, katerega zakonski znaki v izreku sodbe niso v celoti konkretizirani, ni kaznivo dejanje.