TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določba 13. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic ni v neskladju z Ustavo.

Določba zakona, po kateri se premoženje, vrnjeno agrarnim skupnostim, deduje po pravilih zakona o dedovanju, ki veljajo za pozneje najdeno premoženje, ni v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zakonodajalcu gre v primeru medsebojno prepletenih tranzicijskih predpisov s področja lastninjenja in poprave krivic zaradi podržavljenja premoženja, kjer ne more imeti izkušenj in rešitev tudi ne more iskati v primerjalnih zakonodajah, široko polje proste presoje. Dejstvo, da je z uveljavljeno rešitvijo zagotovljena uresničitev namena agrarnih skupnosti, dejstvo, da je zakonodajalec privzel že uveljavljeno rešitev iz splošnega zakona o dedovanju, izjemnost ureditve dedovanja po Zakonu o denacionalizaciji, sporna primernost te ureditve ter tehtni razlogi, ki so že pred uveljavitvijo izpodbijanega zakona govorili v prid kasneje uveljavljeni ureditvi v tem zakonu, opravičujejo drugačno ureditev razmerja med oporočnim in zakonitim dedovanjem po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic od tiste po Zakonu o denacionalizaciji. Ni v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena) zakonska določba, ki uporabo določb o dedovanju po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja določa tudi za tiste zahteve za vrnitev premoženja, odvzetega agrarnim skupnostim, ki so bile vložene po Zakonu o denacionalizaciji in o njih še ni bila izdana prvostopna odločba. Zakonodajalec je s tem zagotovil zelo enotno ureditev vračanja premoženja agrarnim skupnostim in hkrati v največji možni meri upošteval tudi pričakovanja oseb, ki so zahteve za vrnitev premoženja vložile po Zakonu o denacionalizaciji.