TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se deloma ugodi in se sklep Univerze v Ljubljani, Filozofske fakultete, Odbora za študentska vprašanja in usmerjanje št. 13575/2013 z dne 9. 10. 2013 v zvezi s sklepom Univerze v Ljubljani, Senata Filozofske fakultete št. 201/2013 z dne 11. 11. 2013 odpravi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožba se v delu, ki se nanaša na odločbo Univerze v Ljubljani, Komisije za pritožbe študentov, zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V obrazložitvi prvostopenjskega sklepa je navedeno le to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov za izjemni vpis, medtem ko obrazložitev drugostopenjskega sklepa povzema relevantne člene statuta, v zvezi z utemeljenostjo prošnje pa se navaja zgolj to, da tožnik ne izkazuje utemeljenih razlogov in da je prvostopenjski organ prošnjo utemeljeno zavrnil. Ni pa v nobenem od sklepov obrazloženo, zakaj razlogi, ki jih je navajal tožnik, niso utemeljeni. Obrazložitev obeh aktov je tako pomanjkljiva, da se odločitve ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Upravni akt mora biti obrazložen do tolikšne mere, da je stranki zagotovljeno učinkovito pravno varstvo; to pa je lahko zagotovljeno le, če ima obrazložitev akta vsebino, določeno v 214. členu ZUP.

Sodišče ne more slediti stališču toženke, da tožbene navedbe o kršitvi pravil postopka pomenijo tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1. V primeru očitanja procesnih kršitev ne gre za navajanje novih dejstev in dokazov.

Glede na zahtevek je Komisija za pritožbe študentov tožnikovo vlogo upravičeno smiselno štela kot zahtevo za izrek ničnosti. Vsebinsko je njena odločba pravilna, saj so napake v obeh sklepih sicer take, da ju je bilo treba odpraviti, niso pa podani razlogi za ničnost, ki jih določa 279. člen ZUP. V tem delu je bilo zato treba tožbo zavrniti. Sodišče ni sledilo predlogu toženke, naj tožbo v tem delu zavrže. Njeno sklicevanje na drugi odstavek 6. člena ZUS-1 kot razlog za zavrženje ni utemeljeno. To določilo namreč ne pomeni, da akt, izdan o izrednih pravnih sredstvih, ne more biti predmet upravnega spora, ampak želi le povedati, katerih tožbenih razlogov v takšnem upravnem sporu ni mogoče upoštevati.