TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v delu I. točke izreka, in sicer v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje v delu II. točke izreka glede razveze pogodbe o zaposlitvi po 1. 10. 2020 in v delu drugega odstavka III. točke izreka glede priznanja pravic iz delovnega razmerja od 2. 10. 2020 do 23. 11. 2021, sodba sodišča prve stopnje pa se razveljavi v delu II. točke izreka glede razveze pogodbe o zaposlitvi po 1. 10. 2020 in v delu drugega odstavka III. točke izreka glede priznanja pravic od 2. 10. 2020 do 23. 11. 2021.

II. Tožnik sam krije stroške odgovora na revizijo.

Iz povzetih izrekov sodb sodišča prve stopnje iz prvega in ponovljenega sojenja izhaja, da je sodišče prve stopnje datum sodne razveze pogodbe o zaposlitvi najprej določilo na 1. 10. 2020, nato na 23. 11. 2021, ter da je tožniku v novem sojenju prisodilo reparacijo za čas od 16. 5. 2020 do 23. 11. 2021, čeprav je prvotno reparacijski zahtevek za čas od 2. 10. 2020 dalje (poleg zahtevka za reintegracijo) zavrnilo, tožnik pa se zoper zavrnilni del sodbe ni pritožil, tako da je sodba v tem delu postala pravnomočna, pritožbeno sodišče pa v ta del odločitve tudi ni posegalo.

Toženka torej v reviziji pravilno opozarja, da je tožnik v ponovljenem postopku nedopustno dosegel dodatno priznanje skoraj 14 mesecev delovnega razmerja, čeprav se je zoper prvotno sodbo (oziroma njen ugodilni del) pritožila le ona, tožnik pa ne. Utemeljeno uveljavlja kršitev 359. člena ZPP, po katerem sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.