TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da glasi:

„1. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki plačati znesek 70.601,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2007 dalje do plačila in pravdne stroške v višini 3.575,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka.

2. Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki njene pritožbene stroške v znesku 2.184,53 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku paricijskega roka.“

Tožena stranka mora v 15 dneh povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 2.320,85 EUR.

Informacija o vloženi reviziji izključi dobro vero oziroma oškodovancu naloži breme, da prejete odškodnine še ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.

Plačilo, ki je dano zgolj zato, da se dolžnik izogne prisilni izvršbi in ko dolžnik očitno ne pristaja na prikrajšanje (kar je očitno v primeru, ko dolžnik plača, obenem pa vlaga izredno pravno sredstvo) je izenačeno s plačilom, ko si dolžnik ob plačilu izrecno pridržuje pravico zahtevati nazaj. Kdor je v dobri veri odškodnino prejel in jo nato v dobri veri porabil, koristi pa nima več, denarja ni dolžan vrniti. Če pa ob porabi izplačane odškodnine ni bil v dobri veri (ni bil pošten prejemnik), za vračilo ne odgovarja po obogatitvenem, temveč po vrnitvenem načelu. Še vedno se bo sicer lahko skliceval na okoliščino, da vračilo ni več možno zaradi zunanjega dogodka (npr. da je prejeti znesek ukraden), ne pa na okoliščino, ki izvira iz njegove sfere (npr. da je prejeti denar zapravil, podaril).