4763. Odlok o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Litvo
Na podlagi 9. člena uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Litvo (Uradni list RS, št. 87/98) in tretjega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
ODLOK
o preferencialnih pravilih o poreklu blaga, ki se v letu 1999 uporabljajo za izvajanje uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Litvo
a)
"izdelava" pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;
b)
"material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;
c)
"izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;
d)
"blago" pomeni materiale in izdelke;
e)
"carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);
f)
"cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v Sloveniji ali v Litvi, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;
g)
"vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Sloveniji ali v Litvi;
h)
"vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;
i)
"dodana vrednost" je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla države, v kateri so bili ti izdelki pridobljeni;
j)
"poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja "Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga", ki se v tem odloku navaja kot "Harmonizirani sistem" ali "HS";
k)
"uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;
l)
"pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;
m)
"ozemlje" vključuje teritorialne vode.
II. ODDELEK
DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"
1.
Za namene izvajanja uredbe o začasni uporabi sporazuma o prosti trgovini med Republiko Slovenijo in Republiko Litvo (v nadaljevanju: sporazuma) se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Slovenije:
a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Slovenije v smislu 5.člena tega odloka;
b)
izdelki, pridobljeni v Slovenije, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Slovenije v smislu 6. člena tega odloka;
2.
Za namene izvajanja sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz Litve:
a)
izdelki, v celoti pridobljeni v Litvi v smislu 5.člena tega odloka;
b)
izdelki, pridobljeni v Litvi, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v Litvi v smislu 6. člena tega odloka.
3. člen
Dvostranska kumulacija porekla
1.
Materiali s poreklom iz Slovenije se štejejo za materiale s poreklom iz Litve, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena tega odloka.
2.
Materiali s poreklom iz Litve se štejejo za materiale s poreklom iz Slovenije, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 7. člena tega odloka.
4. člen
Diagonalna kumulacija porekla
1.
Ob upoštevanju določb drugega in tretjega odstavka se materiali s poreklom iz Poljske, Madžarske, Češke republike, Slovaške republike, Bolgarije, Romunije, Latvije, Estonije, Islandije, Norveške, Švice ali Skupnosti v smislu Sporazumov med Slovenijo in Litvo in temi državami pri vključitvi v izdelek, ki je bil tam pridobljen, lahko štejejo za materiale s poreklom iz Slovenije ali iz Litve. Ni treba, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
2.
Izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom na podlagi prvega odstavka se lahko še naprej štejejo kot izdelki s poreklom iz Slovenije ali iz Litve samo, če tam dodana vrednost presega vrednost uporabljenih materialov s poreklom iz katerekoli države, omenjene v prvem odstavku. Če to ni tako, se ti izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz države, omenjene v prvem odstavku, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom. Pri določitvi porekla se ne upoštevajo materiali s poreklom iz drugih držav, omenjenih v prvem odstavku, ki so bili zadosti obdelani ali predelani v Sloveniji ali v Litvi.
3.
V tem členu predvidena kumulacija se lahko uporablja samo, kadar so uporabljeni materiali pridobili status izdelkov s poreklom z uporabo pravil o poreklu, ki so enaka kot pravila v tem odloku. Slovenija in Litva se bosta obveščali s podrobnostih o sporazumih in ustreznih pravilih o poreklu blaga, ki sta jih sklenili z drugimi državami, omenjenimi v prvem odstavku.
4.
Ne glede na določbe tretjega odstavka se v tem členu predvidena kumulacija uveljavi za Slovenijo ali za Litvo in katerokoli drugo državo, navedeno v prvem odstavku z datumom ustreznega obvestila.
5. člen
V celoti pridobljeni izdelki
1.
Šteje se, da so v celoti pridobljeni v Sloveniji ali v Litvi:
a)
mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;
b)
tam pridelani rastlinski izdelki;
c)
tam povržene in vzrejene žive živali;
d)
izdelki, pridobljeni iz živih tam vzrejenih živali;
e)
izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;
f)
izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda Slovenije ali Litve;
g)
izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f) tega odstavka;
h)
tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za projektiranje ali uporabo kot odpadek;
i)
odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;
j)
izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;
k)
blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j) tega odstavka.
2.
Izraza "njihova plovila" in "njihove predelovalne ladje" v pododstavkih 1 f) in g) prvega odstavka se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:
a)
ki so registrirani ali se vodijo v Sloveniji ali v Litvi;
b)
ki plujejo pod zastavo Slovenije ali Litve;
c)
ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov Slovenije ali Litve ali družbe s sedežem v eni od teh držav in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani Slovenije ali Litve in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;
d)
katerih kapitan in častniki so državljani Slovenije ali Litve; in
e)
katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani Slovenije ali Litve.
6. člen
Zadosti obdelani ali predelani izdelki
1.
Za namene 2.člena tega odloka se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.
Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.
2.
Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:
a)
da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna,
b)
kjer katerikoli od odstotkov, podanih v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.
Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v 50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.
3.
Prvi in drugi odstavek se ne uporablja v primerih, ki jih določa 7. člen tega odloka.
7. člen
Nezadostni postopki obdelave ali predelave
1.
Šteje se, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 6. člena tega odloka:
a)
postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);
b)
preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;
c)
i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;
ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;
d)
pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;
e)
preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem odloku, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz Slovenije ali iz Litve;
f)
enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;
g)
kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f) tega odstavka;
2.
Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku bodisi v Sloveniji ali v Litvi.
8. člen
Enota kvalifikacije
1.
Enota kvalifikacije za uporabo določb tega odloka je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.