4829. Program priprave državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teharje–Svetina čez železniško progo Zidani Most–Maribor
Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet
P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teharje–Svetina čez železniško progo Zidani Most–Maribor
I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Upravno središče občine Štore je v kraju Štore, ki je razdeljeno na dva dela: industrijski del, kjer je bila v preteklosti Železarna Štore, danes pa je v teh poslopjih veliko manjših podjetij, in stanovanjski del Lipa, kjer so osnovna šola, vrtec, srednja šola, zdravstveni dom, pošta in objekti, namenjeni športnim dejavnostim. Industrijsko središče Štor se je v zadnjih letih močno razširilo, saj sta nastali dve novi obrtni coni: Obrtna cona Štore in Obrtno trgovska cona Štore vzhod, kjer imajo svoje nove poslovne prostore številna podjetja. Zaradi lokacijske razdrobljenosti se ljudje dnevno vozijo iz naselij občine Štore na delo, v šolo, vrtec, trgovine itd. Promet poteka tudi čez dva nivojska prehoda ceste in železniške proge Lipa in Štore. Promet motornih vozil je zaradi gostega železniškega prometa na progi Celje–Grobelno močno oviran.
Minister za promet je z dopisom št. 350-6/2006/2-0006105 z dne 1. 3. 2006 dal pobudo za izdelavo državnega lokacijskega načrta za gradnjo nadvoza čez železniško progo Zidani Most–Maribor in republiško cesto Teharje–Svetina v Štorah. Pobuda ministra za promet je dokumentirana v merilu 1:1000 s prikazom predlagane umestitve nadvoza čez železniško progo. Oktobra 2001 jo je izdelal Geodetski zavod Celje, d. o. o., za naročnika RC Planiranje Celje, d. o. o.
-
Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);
-
Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 29/05 – odl. US) in
-
Zakonu o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za nadvoz državne ceste Teharje–Svetina čez železniško progo Zidani Most–Maribor (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na preložitev regionalne ceste tako, da cesta v nadvozu križa železniško progo.
Sedanja regionalna cesta R3-744 Lipa–Štore nivojsko prečka železniško progo Zidani Most–Maribor–Šentilj in industrijske tire nekdanje železarne Štore ter v nadaljevanju vodotok Voglajno. Po zazidalnem načrtu Lipa–Štore je predvidena zamenjava nivojskega križanja regionalne ceste Lipa–Štore in železniških tirov z izvennivojskim križanjem. V ta namen je treba zgraditi novo prestavljeno regionalno cesto Lipa–Štore z nadvozom čez glavno cesto G2-107/1274 Celje–Šentjur, čez dvotirno elektrificirano železniško progo Zidani Most–Maribor–Šentilj, čez industrijske tire nekdanje železarne Štore, današnje Inekse (na območju križanja prečkamo pet industrijskih tirov), čez Voglajno, čez toplovod in čez del regionalne ceste na Lipo, kjer bi se s križiščem priključila na regionalno cesto na Lipo, Kompole in Svetino.
Gradnja nadvoza zahteva tudi delno prestavitev regionalne ceste R3-744/2346 Štore–Svetina–Laško na obeh straneh nadvoza. Prestavitev regionalne ceste se v Mestni občini Celje v 1. fazi izvede tako, da bo mogoča navezava na glavno cesto G2-107/1274 Celje–Šentjur, pozneje, v 2. fazi, pa v podaljšanju navezava na prestavljeno glavno cesto G2-107/1274 Celje–Šentjur ob traso železniške proge Zidani Most–Maribor–Šentilj.
Načrtovana prostorska ureditev se nanaša na območje mestne občine Celje in občine Štore (v nadaljnjem besedilu: občini).
Dne 30. 5. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco, da bi se pridobila in uskladila priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
-
ne sme onemogočiti izvedba obvoznice za Teharje kot četrtega kraka krožišča in kot povezovalna cesta za Štore;
-
predvidi dostop z avtobusnih postajališč na nadvoz.
III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta
Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: pripravljavec), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Kopitarjeva ulica 5, Maribor (v nadaljnjem besedilu: AŽP) zagotovi vse strokovne in geodetske podlage iz VI. točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je AŽP s soinvestitorji.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec) mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.
IV. Nosilci urejanja prostora
Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o urejanju prostora.
Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se med pripravo državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo na njihovo delovno področje.
IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta sodelujejo pri dajanju smernic za načrtovanje, strokovnih in geodetskih podlag urejanja prostora in mnenj k predlogu državnega lokacijskega načrta, so:
1.
Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,
2.
Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje,
3.
Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
4.
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,
5.
Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
6.
Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
7.
Ministrstvo za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo,
8.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,
9.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,
10.
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,
11.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
12.
Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo,
13.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,