TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Pri pravni osebi je ZCestn v 43. členu določil, da se za prekršek kaznuje odgovorna oseba, to je oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, oziroma ki je dolžna izvajati dolžno nadzorstvo (15. člen ZP-1). Brez te določbe, bi lahko pravne osebe, oziroma pravilneje osebe, ki tvorijo personalni substrat pravnih oseb, nekaznovano izvrševale tiste prekrške v cestnem prometu, ki jih sicer lahko stori samo posameznik. Odgovorna oseba po določbi drugega odstavka 43. člena ZCestn je praviloma res zakoniti zastopnik, ni pa to nujno. Namen zakonodajalca ni bil, da je za tak prekršek objektivno odgovoren zakoniti zastopnik, temveč, da za prekršek odgovarja tista oseba znotraj pravne osebe, ki vodi njeno poslovanje (in ki bi tudi lahko sporočila, kdo je bil dejanski storilec prekrška, pa tega ni storila). V tem smislu pritožnik pravilno opozarja, da je pomembno razlikovanje med tako imenovanim dejanskim poslovodjem in "slamnatim direktorjem", ki ne sodeluje pri vodenju poslov družbe. Le glede prvega se lahko vzpostavi domneva, da je on neposredni storilec prekrška. Prekrškovni organ sicer res ne more v vsakem primeru ugotavljati notranjih razmerij v družbi, zato lahko pri neodzivnosti pravne osebe plačilni nalog izda samo zoper osebo, ki je razvidna iz sodnega registra. Če pa v zahtevi za sodno varstvo ta oseba poda obrazložene navedbe, iz katerih izhaja, da ni sodelovaal pri vodenju podjetja, in za te navedbe predlaga tudi ustrezne dokaze, mora sodišče izvesti dokazni postopek in se prepričati, ali ta oseba dejansko vodi poslovanje pravne osebe in ali je sploh imela dejansko možnost izvršiti očitani prekršek.