• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti za kulturni spomenik lokalnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 75-4107/2010, stran 10989 DATUM OBJAVE: 24.9.2010

VELJAVNOST: od 9.10.2010 / UPORABA: od 9.10.2010

RS 75-4107/2010

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 9.10.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 9.10.2010
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
4107. Odlok o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti za kulturni spomenik lokalnega pomena
Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), (Uradni list RS, št. 16/08) in 15. člena Statuta Občine Sodražica ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Sodražica na 20. redni seji dne 16. 9. 2010 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja na Novi Štifti za kulturni spomenik lokalnega pomena

1. člen

Z namenom, da se ohranijo kulturne, zgodovinske in umetnostno-arhitekturne vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskega in umetnostno-arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
Nova Štifta – Cerkev Marijinega vnebovzetja (EŠD 490).

2. člen

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Romarska cerkev Nova Štifta, posvečena Marijinemu vnebovzetju, je bila zgrajena v letih 1641–1671 (posvečena 1743) in sodi med najpomembnejše spomenike sakralne arhitekture na Slovenskem, ki s svojo bogato notranjo opremo (oltarji, prižnica, korne klopi, oljne slike) predstavlja hkrati tudi izviren in celosten spomenik 17. stoletja.
V gradnji se je zgledovalo po pomembnih regionalnih značilnostih severnoitalijanskih arhitektur. S spremembami in novostmi v gradnji je vplivala na nenadomestljivo stilno izročilo za številne spomenike baročne umetnosti na Slovenskem.

3. člen

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Zamostec, na parceli št. 112 in 1384/2. Vplivno območje spomenika predstavljajo z gozdom poraščena in travnata pobočja vzpetine, na vrhu katere stoji. Obseg parcel je zajet v prilogi 490 – k.o. – tabela s seznamom parcel, ki je sestavni del tega odloka.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:7000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:7000.
Izvirnik načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana (v nadaljevanju: ZVKDS, OE Ljubljana).

4. člen

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa: