Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik

3384. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO 1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13, 76/14 – odl. US in 14/15), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15) je Občinski svet Občine Kamnik na 9. seji dne 21. 10. 2015 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(Uvod)

(1)

Občinski prostorski načrt (v nadaljevanju: OPN) je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

(2)

Občinski prostorski načrt velja na celotnem območju občine.

(3)

Za OPN je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja.

2. člen

(Vsebina in sestavine odloka)

(1)

Odlok OPN sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.

(2)

Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:

I. Uvodne določbe

II. Strateški del

III. Izvedbeni del

IV. Končne določbe

V. Priloge:

-

Priloga 1 – Dopustni nezahtevni in enostavni objekti.

-

Priloga 2 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote oziroma podenotah urejanja.

-

Priloga 3 – Seznam enot oziroma podenot urejanja prostora.

(3)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka	Karta	Merilo
2.1.1	Zasnova prostorskega razvoja	1:50.000
2.1.2.1	Zasnova prometnega omrežja	1:50.000
2.1.2.2	Zasnova gospodarskejavne infrastrukture	1:50.000
2.1.2.3	Zasnova energetske infrastrukture	1:50.000
2.1.3	Zasnova okvirnih območij naselij, območij razpršene poselitve in razpršene gradnje	1:50.000
2.1.4.1	Usmeritve za razvoj poselitve	1:50.000
2.1.4.2	Usmeritve za razvoj v krajini	1:50.000
2.1.4.3	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev	1:50.000

(4)

Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:

Številka	Karta	Merilo
1	Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste	1:70.000
2	Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	1:50.000
3	Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev	1:5.000
4	Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture	1:5.000

3. člen

(Uporabljeni izrazi)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1.

Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim (najmanj z dveh strani) ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.

2.

Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.

3.

Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa največ 5 metrov od stika predorske cevi z brežino, merjeno pravokotno na os ceste.

4.

Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oziroma nadzidan del objekta je treba priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se objekt doziduje oziroma nadziduje.

5.

Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.

6.

Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, enakih ali podobnih gabaritov, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.

7.

Družinska hiša je enostanovanjska ali dvostanovanjska stavba s skupnim vhodom.

8.

Enota urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden. Enota urejanja prostora je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.

9.

Etaža je del stavbe med dvema horizontalnima omejitvama prostora, ki ima višino obodnega zidu stavbe v najnižjem delu višjo od 1,2 m.

10.

Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).

11.

Faktor izrabe parcele objekta (v nadaljevanju FI), se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino etaž objekta (BTP) in celotno površino parcele objekta. Pri izračunu BTP za FI se ne upošteva površin kleti.

12.

Odprte javne površine (v nadaljevanju OJP) so zelene oziroma druge odprte površine (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov.

13.

Faktor zazidanosti parcele objekta (v nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.

14.

Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) je razmerje med površino zelenih (nezazidanih in netlakovanih) površin raščenega terena na parceli objekta in celotno površino parcele objekta.

15.

Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

16.

Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min 2,2 m.

17.

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega ali lokalnega pomena.

18.

Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.

19.

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

20.

Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.

21.

Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.

22.

Grajeno območje kmetije je območje, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe ali gospodarska poslopja kmetije, ki so med seboj povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbližje, pa ne presega 50 m. Grajeno območje kmetije se opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih parcel objekta, če so te določene, ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

23.

Kap objekta je najnižja točka strešine objekta.

24.

Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol.

25.

Komunalna oprema so:

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,

-

objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,

-

objekti grajenega javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).

26.

Majhna stavba je pritlična enoetažna stavba kjer je strop hkrati streha stavbe, višine do 3,5 m.

27.

Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho, z višino obodnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se mansarda šteje za etažo.

28.

Nadstropja (v nadaljevanju N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.

29.

Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.

30.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.

31.

Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.

32.

Objektje s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

33.

Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.

34.

Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.

35.

Oskrbovana stanovanja so stanovanja, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim ali gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom.

36.

Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.

37.

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

38.

Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

39.

Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.

40.

Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

41.

Pretežno pomeni najmanj 70%.

42.

Prikaz stanja prostora je nabor podatkov o dejanskem in pravnem stanju prostora in je obvezna podlaga za pripravo prostorskih aktov.

43.

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.

44.

Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,0 m nad njo.

45.

Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

46.

Razpršena gradnja je negativen pojav v prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in nezadostna komunalna opremljenost in je kot taka potrebna sanacije. Parcela objekta, ki je bila v gradbenem dovoljenju opredeljena kot funkcionalne zemljišče ali parcela objekta, za objekt, ki je s tem aktom določen kot razpršena gradnja, je stavbno zemljišče.

47.

Razpršena poselitev predstavljaobmočja poselitve nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.

48.

Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.

-

regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra,

-

gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,

-

gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti,

-

gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,

-

načrtovano območje javnega dobra je območje, ki praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.

49.

Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.

50.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.

51.

Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.

52.

Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.

53.

Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.

54.

Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je najmanj 60% bruto tlorisne površin namenjenih bivanju.

55.

Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

56.

Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.

57.

Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.

58.

Terasna etaža (v nadaljevanju T) je zgornja etaža stavbe neposredno pod ravno ali poševno streho z naklonom do 7o. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 60% bruto tlorisne površine spodnje etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je na najmanj 1,5 m.

59.

Trg je odprt javni prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.

60.

Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

61.

Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

62.

Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).

63.

Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.

64.

Vila blok je večstanovanjski objekt z do 6 stanovanjskimi enotami višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.

65.

Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme, oziroma zgornjirob venca pri ravnih strehah).

66.

Vodno zemljišče je zemljišče na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.

67.

Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih ali podobnih gabaritov.

68.

Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.

69.

Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

70.

Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Z vzdrževalnimi deli se ne posega v konstrukcijo objekta in ne spreminja zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta, pri čemer je treba ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente.

71.

Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.

72.

Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.

73.

Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.

74.

Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

75.

Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

(4)

Kratice uporabljene v tem odloku imajo naslednji pomen:

Kratica	Pomen kratice
BTP	bruto tlorisna površina
ČN	čistilna naprava
DLN	državni lokacijski načrt
DPN	državni prostorski načrt
EUP	enota urejanja prostora
FI	faktor izrabe parcele
OJP	odprte javne površine
FZ	faktor zazidanosti parcele
FZP	faktor zelenih površin
GL	gradbena linija
GM	gradbena meja
GMn	gradbena meja v nadstropju
K	klet
KS	krajevna skupnost
M	mansarda
MRP	merilno regulacijska postaja
N	nadstropje
OPN	občinski prostorski načrt
OPPN	občinski podrobni prostorski načrt
P	pritličje
PM	parkirno mesto
PPIP	posebni prostorski izvedbeni pogoji
RL	regulacijska linija
RTP	razdelilna transformatorska postaja
TP	transformatorska postaja
T	terasa
VS	vaška skupnost

II. STRATEŠKI DEL

1. Splošne določbe

4. člen

(Vsebina strateškega dela)

Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:

-

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

-

Zasnova prostorskega razvoja občine

-

Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

-

Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

-

Okvirna območja razpršene poselitve

-

Usmeritve za razvoj poselitve

-

Usmeritve za razvoj mesta Kamnik

-

Usmeritve za razvoj ostalih naselij

-

Usmeritve za razvoj v krajini

-

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

-

Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

Izhodišča prostorskega razvoja občine

5. člen

(Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)

V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), sektorskih nacionalnih programov oziroma njihovih operativnih programov, regionalni razvojni programi Ljubljanske urbane regije in drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

Stanje, težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v Občini Kamnik

6. člen

(Stanje, težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v Občini Kamnik)

Stanje, težnje in problemi dosedanjega prostorskega razvoja v Občini Kamnik so opredeljeni v strokovni podlagi analize stanja in teženj ter po vsebinskih področjih povzeti v Prikazu stanja prostora.

Možnosti prostorskega razvoja

7. člen

(Možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)

(1)

Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine temelji na usklajenem in uravnoteženem razvoju, ki se bo v bodoče odražal v načrtovani rasti števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem vseh potrebnih oskrbnih funkcij, infrastrukture ter zagotavljanjem zadostnega števila kvalitetnih delovnih mest.

(2)

Zaradi teženj po poselitvi v širši okolici Ljubljane, sorazmerno dobri prometni dostopnosti predvsem zahodnega dela občine in dobri oskrbi ter zaradi izjemnih naravnih kvalitet in pogojev bivanja je urbani del občine pod stalnim investicijskim pritiskom, predvsem za stanovanjsko gradnjo. Občina ima na ta način z načrtnim priseljevanjem še vedno možnost povečevati število prebivalstva.

(3)

Glede na izjemne naravne kakovosti in obsežno kulturno in zgodovinsko dediščino ima občina velike neizkoriščene potenciale v turistični dejavnosti. Izjemne znamenitosti kot so Stari in Mali grad, staro mestno jedro in Velika planina so danes, glede na svoj status, veliko premalo izkoriščene.

(4)

Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe (v nadaljevanju: načrtovani regijski park) v postopku ustanavljanja predstavlja veliko razvojno priložnost ter hkrati usmeritev v trajnostni razvoj severnega dela občine, posledično s tem pa tudi mesta Kamnik.

(5)

Glede na visoko stopnjo urbaniziranosti jugozahodnega dela, mora občina posebno pozornost posvetiti prestrukturiranju in revitalizaciji degradiranih mestnih površin. Degradirana industrijska območja predstavljajo velik prostorski potencial in s tem možnost novega gospodarskega razvoja občine.

(6)

Pri prestrukturiranju, revitalizaciji in nadaljnjem razvoju mesta je treba posebno pozornost posvetiti sistemu in urejenosti javnih površin, ki jih je treba zagotoviti tako v obsegu notranje strukture posameznih naselij, kakor tudi navezave le-teh na širši odprti prostor.

(7)

Občina mora, z zagotavljanjem pogojev za gradnjo stanovanj ter oskrbnih, družbenih in poslovnih dejavnosti, izkoristiti možnosti za razvoj podeželja ter zaustaviti začete težnje praznjenja podeželja, predvsem v Tuhinjski dolini.

Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji

8. člen

(Medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1)

Občina Kamnik se pretežno povezuje v smeri proti Ljubljanski kotlini. Občina ima s sosednjimi občinami sorazmerno dobre povezave, z izjemo občin Preddvor, Jezersko in Solčava, s katerimi zaradi reliefnih pregrad sploh nima neposrednih prometnih povezav. Iz podobnega razloga so slabše prometne povezave tudi z občinami Luče, Gornji Grad in Nazarje. Povezanost v teh smereh bo v bodočnosti izboljšana s programi načrtovanega regijskega parka.

(2)

S sosednjimi občinami ima Občina Kamnik skupno Regionalno razvojno agencijo ter skupni razvojni program podeželja. Ima tudi nekaj skupnih programov in projektov z občinami osrednje Slovenije ter skupni načrtovani regijski park. Občina se tudi povezuje z občinami severno od Ljubljane v Območno razvojno partnerstvo središča Slovenije, ki je prepoznavno in se predstavlja pod skupno oznako »Srce Slovenije«.

(3)

Z državnim središčem je Občina Kamnik povezana v različnih funkcionalnih vidikih: zaposlitvenem, izobraževalnem, storitvenem, socialnem, zdravstvenem, finančnem, ekonomskem, oskrbnem, rekreacijskem, urbanem itd. Ljubljana predstavlja zaposlitveno središče za kar četrtino prebivalcev Občine Kamnik. Kamnik z okolico vse bolj postaja somestje ljubljanske metropole, vendar pa bo občina tudi nadalje težila k prepoznavnosti in samostojnosti v širšem regijskem prostoru.

(4)

Občini Kamnik in Domžale si zaradi primerljive velikosti in lege v prostoru konkurirata pri razvoju nekaterih regionalno in občinsko pomembnih dejavnosti (poslovne dejavnosti, srednje šolstvo), vendar pa ima povezovanje z Občino Domžale na različnih področjih lahko predvsem izrazite razvojne učinke.

Cilji prostorskega razvoja občine

9. člen

(Vizija prostorskega razvoja)

(1)

Občina Kamnik bo ohranila vlogo zgodovinskega in kulturnega središča severno-ljubljanske regije ter s trajnostno naravnanim prestrukturiranjem, ob ohranjanju izjemnih naravnih kvalitet, krajinskih vrednot in stavbne dediščine, vzpostavila podobo sodobne predalpske občine v slovenskem in srednjeevropskem prostoru.

(2)

V mestu Kamnik bomo, z ohranjanjem in uveljavljanjem zgodovine, kulturne dediščine, izjemnih naravnih danosti in lege v prostoru, vzpostavili identiteto modernega predalpskega mesta, v katerem bodo tradicionalne vrednote in kvaliteta bivanja usklajene z razvojnimi težnjami.

10. člen

(Cilji prostorskega razvoja)

(1)

Vloga občine v regiji

-

V skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije bomo somestje Kamnik – Domžale prednostno razvijali kot središče regionalnega pomena.

-

Prevzeli bomo vodilno vlogo pri razvoju turizma v širšem regijskem območju ter vzpostavili prepoznavno identiteto predalpskega turističnega središča.

-

S skupno razvojno politiko in aktivnim medobčinskim sodelovanjem z občinami severno-ljubljanske regije, ki se bo odražalo v dogovoru o razvoju in delitvi ključnih regionalnih funkcij, bomo jasno opredelili svojo regionalno vlogo inprevzeli pobudo za uravnotežen razvoj občine in regije.

(2)

Poselitev

-

Težili bomo k uravnoteženemu razvoju celotne občine, kar se bo odražalo z zagotavljanjem razvoja in krepitve mesta Kamnik v širšem medobčinskem prostoru, kakor tudi omogočanja razvoja nosilnih naselij na podeželju v skladnem policentrično zasnovanem omrežju naselij.

-

Preko ustreznega omrežja centralnih naselij, ki so nosilci razvoja v gravitacijskem območju naselja, bomo zagotovili boljšo dostopnost do delovnih mest, družbene infrastrukture ter oskrbnih in servisnih dejavnosti.

-

Še naprej bomo omogočali gradnjo stanovanj, tako v mestu Kamnik kot na podeželju. Nova stanovanjska gradnja bo usklajena z razvojem spremljajočih družbenih in oskrbnih dejavnosti.

-

Prestrukturiranje mesta Kamnik bomo zagotovili z ustrezno novo razmestitvijo namenske rabe prostora za namene stanovanjske gradnje, gospodarskih in poslovnih con, območij za razvoj centralnih dejavnosti, razvoj športa in rekreacije, razvoj turizma in izobraževalnih ter kulturnih ustanov. Severni del mesta bo zaradi neposredne bližine načrtovanega regijskega parka namenjen športno-rekreacijskim in drugim centralnim dejavnostim, ki bodo na območju proti kulturnemu domu postopoma prehajale v območje intenzivnejših centralnih dejavnosti. Obstoječe proizvodne dejavnosti (Iskra mehanizmi, Schlenk) se do celovitega prestrukturiranja in prenove območja ohranjajo. Na južnem območju smodnišnice ob Domu kulture Kamnik je predviden potniški terminal in večje parkirišče za sistem parkiranja »parkiraj-pelji«. Južno od starega dela mesta so ob Ljubljanski cesti predvidene centralne dejavnosti z večjimi poslovno-trgovskimi objekti. Skrajni južni del mesta ob Korenovi cesti je namenjen obstoječi proizvodno industrijski coni in novemu železniškemu terminalu.

-

Stanovanjsko gradnjo v naseljih bomo usmerjali predvsem na obstoječa nezazidana stavbna zemljišča, z zgoščevanjem in prenovo stavbnega fonda ter s prestrukturiranjem in revitalizacijo degradiranih urbanih površin.

-

V največji možni meri bomo sanirali obstoječo razpršeno gradnjo, predvsem s priključevanjem le te v območja naselij.

-

Zagotovili bomo prostorske in druge možnosti za izboljšanje kvalitete bivanja v naseljih. Z opredelitvijo ustreznih namenskih rab prostora bomo zagotovili ustrezno umeščanje dejavnosti v prostor na način, da ne bodo povzročale medsebojnih konfliktov, predvsem konfliktov med bivalnim okoljem in drugimi dejavnostmi, ter na način, da bo zagotovljena ustrezna opremljenost naselij z zelenimi površinami, družbeno javno infrastrukturo ter prometno in komunalno infrastrukturo. Javne zelene in športne površine, družbeno javno infrastrukturo ter prometno in komunalno infrastrukturo bomo načrtovali z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

-

Z namenom izboljšanja kvalitete bivanja v naseljih, bomo na območjih stanovanj in na območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju ter zdravstvu, težili k vzpostavitvi s hrupom manj obremenjenih območij.

-

Še vnaprej bomo vključevali kulturno in stavbno dediščino kot enega ključnih elementov urejanja in prenove naselij ter ohranjanja arhitekturnih kvalitet in podobe občine.

(3)

Gospodarstvo

-

Z omogočanjem prostorskih možnosti za gospodarski razvoj in zagotavljanje novih kvalitetnih delovnih mest bomo skladno s trajnostno razvojno naravnanostjo občine bistveno izboljšali gospodarsko moč občine.

-

Še naprej bomo razvijali poslovne dejavnosti in izboljšali ponudbo delovnih mest v dejavnostih, ki so okoljsko sprejemljive. Ponudbo delovnih mest bomo izboljšali na celotnem območju občine, pri čemer bomo na celotnem območju občine zagotavljali pogoje za razvoj dejavnosti v turizmu, kot ključni gospodarski panogi občine. Delovna mesta v proizvodnih in obrtnih dejavnostih bomo usmerjali v gospodarske cone. V podeželskem delu občine bomo zagotovili pogoje za razvoj dopolnilnih dejavnosti delovnih mest v tradicionalnih obrtnih dejavnostih ter delovna mesta v potrebnih dodatnih oskrbnih dejavnostih. Ponudba površin za razvoj delovnih mest bo ustrezno prostorsko razmeščena v neposredno bližino centralnih naselij na način, da se v večji meri zmanjšajo dnevne delovne migracije.

-

Zagotovili bomo prostorske možnosti za razvoj gospodarskih con za preselitev in prestrukturiranje iz sedaj neustreznih lokacij v mestu Kamnik ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj delovnih mest v turizmu, kmetijskih, obrtnih in storitvenih dejavnostih na celotnem območju občine.

(4)

Turizem

-

Zagotavljali bomo prostorske možnosti za razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot eno izmed ključnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig kakovosti bivanja.

-

Krepili bomo vlogo občine in mesta Kamnik kot kulturnega in turističnega središča nacionalnega pomena.

-

Razvoj turizma bomo temeljili na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) in ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke, objekti in območja kulturne dediščine, nova športno-turistično-rekreativna cona, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).

-

Izjemno naravo, krajinske kvalitete in kulturno dediščino bomo uporabili kot ključno razvojno priložnost za trajnostni razvoj mesta in Občine Kamnik.

-

Prevzeli bomo vodilno vlogo v načrtovanem regijskem parku, ki predstavlja eno ključnih razvojnih možnosti za razvoj tega dela občine.

-

Zagotovili bomo zadostne površine z ustrezno namensko rabo, ki bo omogočala razvoj turističnih dejavnosti. Z zagotavljanjem ustrezne infrastrukture bomo, s hkratnim ohranjanjem narave in z varstvom kulturne dediščine, omogočili širitev obstoječih turističnih ureditev ter navezovanje turističnih programov na kmetijsko dejavnost. Zagotovili bomo prostorske pogoje za povečanje nočitvenih kapacitet.

-

Zagotovili bomo prostorske pogoje za izboljšanje turistične ponudbe občine z izgradnjo in rekonstrukcijo prometnic (kolesarske poti, obvoznice, varen peš promet) ter prenovo naselij.

-

Razvoj turizma v mestu Kamnik bomo zagotovili predvsem z revitalizacijo starega mestnega jedra z odprtjem novih peš con in z uvedbo enosmernih prometnih cest, ureditvijo obeh grajskih kompleksov, ureditvijo zelene rekreacijske osi ob reki Kamniški Bistrici ter novimi turistično-rekreativnimi dejavnostmi v območju smodnišnice. Mesto Kamnik bomo še naprej promovirali kot festivalsko mesto.

-

Razvoj turizma na podeželju bomo zagotovili predvsem z razvojem turizma v območju načrtovanega regijskega parka, kjer ima posebno vlogo razvoj trajnostno naravnanih turističnih produktov na območju Velike planine. V ostalem podeželskem delu občine bomo razvijali oblike športno-rekreativnega, zdravilskega, ekološkega in kulturnega turizma s poudarkom na tradicionalni kulinariki inkmečkem turizmu.

(5)

Gospodarska javna infrastruktura

-

Z zagotavljanjem komunalne opremljenosti obstoječih in novih stavbnih zemljišč, ustreznim razvojem na območjih varstva pitne vode, zagotavljanjem pogojev in načrtnim, marketinško podkrepljenim spodbujanjem uporabe tehnološko sodobnih javnih prevoznih sredstev, s spodbujanjem energetsko učinkovite gradnje in večjo uporabo obnovljivih virov energije, z izboljšanjem energetske oskrbe občanov, s spodbujanjem razvoja ekološkega kmetovanja ipd. bomo skrbeli za varstvo okolja kot enega ključnih dejavnikov kvalitete bivanja in bodočega razvoja turistične ponudbe občine.

-

Izboljšanje energetske oskrbe občanov se izvede s plinifikacijo na območjih strnjene poselitve, na ostalih območjih pa z izboljšanim informiranjem in spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije.

-

Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti mesta Kamnik bo temeljila na razširitvi vzhodne obvoznice v štiripasovno cesto v celotni potezi do nove industrijske cone, ki se nadalje, v povezavi z občino Mengeš, naveže na načrtovano glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice in s tem na avtocestni sistem.

-

Prometni problemi centralnih naselij podeželja, predvsem v Tuhinjski dolini, se rešujejo z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.

-

Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti bomo zagotovili s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema. Na območju Tunjic, Stranj, Godiča, Bistričice in Tuhinjske doline se dogradi ločen kanalizacijski sistem. V centralnem mešanem delu kanalizacijskega sistema se dogradi ustrezno število zadrževalnih bazenov dežnih voda z razbremenilniki visokih voda. V območjih z večjo razpršenostjo poselitve se uredi manjše čistilne naprave (ČN) za posamezna naselja ali dele naselij, oziroma se z ustreznim odlokom opredeli območja, kjer se odvajanje in čiščenje rešuje z izgradnjo malih hišnih ČN. Enako velja tudi za območje Velike Planine, kjer je nujno ustrezno rešiti odvajanje in čiščenje komunalnih odplak, v skladu s predpisi in navodili občinskega upravljavca kanalizacijskega sistema.

-

Kolesarska povezava od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini Kamniške Bistrice vse do izvira se bo razvijala kot glavna povezovalna os, na katero se veže še druga kolesarska povezava po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika. Obe poti predstavljata poleg infrastrukturne predvsem programsko vez, saj se bo nanju navezovala turistična ponudba, ter prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine. Zaradi pestrosti programa in vloge mesta v turistični ponudbi se kolesarski poti združita v starem mestnem jedru Kamnika.

(6)

Krajina

-

Posebno pozornost bomo posvetili zagotavljanju prostorskih možnosti za razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki naj poleg osnovne funkcije pridelave hrane ohranjajo tradicijo ter vzdržujejo izjemno kulturno krajino kot enega ključnih atributov turistične ponudbe.

-

Z opredelitvijo ustrezne namenske rabe prostora bomo uskladili dejansko stanje in planirane aktivnosti za oskrbo z mineralnimi surovinami, s podrobnimi prostorskimi načrti in drugimi ukrepi pazagotovili sprotno in dokončno sanacijo območij pridobivalnih prostorov, oziroma sanacijo nelegalnih površinskih kopov (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja).

-

Prostorski razvoj bomo uskladili s prostorskimi omejitvami, kar bomo zagotovili z usmerjanjem posegov izven območij, ki jih ogrožajo naravne ali druge nesreče, zavarovanih območij narave in naravnih virov, območij kulturne dediščine, kulturne krajine in območij krajinskih pestrosti ter drugih varovanih in izjemnih območij.

11. člen

(Prioritete uresničevanja ciljev)

Prioritetni projekti občine so:

-

V povezavi s sosednjimi občinami izvedba celostne posodobitve železnice v hitro dvotirno elektrificirano železniško progo, ki bo omogočala hitro povezavo s prestolnico in hkrati kvaliteten razvoj gospodarskih dejavnosti v Občini Kamnik.

-

Prenova mesta Kamnik, predvsem njegovega starega mestnega jedra in območja smodnišnice, ki predstavljata izhodiščni točki za razvoj turizma v mestu Kamnik in občini, v skladu s trajnostnim scenarijem razvoja občine.

-

Izgradnja centralnega potniškega in logističnega terminala, ki predstavlja skupno železniško in avtobusno postajo medkrajevnega in mestnega prometa vključno z ustreznim sistemom »parkiraj-pelji«.

-

Zagotovitev ustreznih kapacitet družbenih dejavnosti, predvsem na področju predšolskega varstva, osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega zdravstva in kapacitet varstva starejših občanov na celotnem območju občine.

-

Zagotovitev prometne varnosti in prometne dostopnosti mesta Kamnik z razširitvijo vzhodne obvoznice v štiripasovno cesto v celotni potezi do Mengša, uvedbo javnega potniškega prometa, uvedbo bolj pretočnih enosmernih cest znotraj starega mestnega jedra ter reševanje prometnih problemov centralnih naselij podeželja z rekonstrukcijo obstoječih in izgradnjo novih obvoznih cest.

-

Zagotavljanje ustrezne infrastrukturne opremljenosti, predvsem na območjih centralnih naselij ter na območjih razvoja turističnih dejavnosti, ki obsega izgradnjo varnih kolesarskih in peš poti, hodnikov za pešce, obvoznic, parkirišč, dodatno izgradnjo žičnic, opremljanje z vodovodnim in kanalizacijskim omrežjem, energetsko in telekomunikacijsko opremljanje.

-

Povečanje turističnih nastanitvenih kapacitet in razvoj turistične ponudbe v celotni Občini Kamnik.

-

Izboljšanje infrastrukturne opremljenosti s sanacijo in ureditvijo upravljanja vodovodnega sistema ter dograditvijo kanalizacijskega sistema.

-

Zagotovitev prostorskih možnosti za razvoj gospodarskih con za preselitev in prestrukturiranje iz sedaj neustreznih lokacij v mestu Kamnik ter zagotavljanje prostorskih pogojev za razvoj delovnih mest v turizmu, kmetijskih, obrtnih in storitvenih dejavnostih na celotnem območju občine.

-

Kolesarska povezava od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini Kamniške Bistrice vse do izvira, ki se bo razvijala kot glavna povezovalna os, na katero se veže še druga kolesarska povezava po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika.

3. Zasnova prostorskega razvoja občine

Razvoj poselitve in dejavnosti

12. člen

(Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)

Glavno razvojno območje poselitve predstavlja širšeobmočje mesta Kamnika, ki se bo z delitvijo regionalnih funkcij ter ob zagotavljanju prepoznavnosti naselij povezovalo s širšim območjem mesta Domžal v urbano aglomeracijo regionalnega pomena. Mesto Kamnik tudi prevzame večjo regionalno vlogo predvsem na področju kulturnih dejavnosti in turizma ter s tem povezanih poslovnih dejavnosti ter vodilno vlogo v ustanavljanju in upravljanju načrtovanega regijskega parka.

(2)

V skladu z uravnoteženim razvojem omrežja naselij, bodo glavni nosilci razvoja v občini, poleg širšega območja mesta Kamnika (z Mekinjami in Šmarco), še naselja Stranje, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj z Lazami in Motnik. V teh naseljih se bo spodbujal zmerni urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje ter spremljajočih družbenih, oskrbnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti.

(3)

Naselji Šmartno v Tuhinju in Motnik bosta prevzeli nosilno razvojno vlogo v Tuhinjski dolini. V teh naseljih se zagotavljajo površine za izboljšanje in nadgradnjo vseh centralnih funkcij ter površine za manjše gospodarske cone.

(4)

Občina bo zagotavljala prenovo starih in vzpostavitev novih komunalno opremljenih površin za nova delovna mesta za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini in sicer v mestu Kamnik ter v naseljih Stranje, Šmartno v Tuhinju in Motnik.

(5)

Osrednja povezovalna os v in izven mesta Kamnik je reka Kamniška Bistrica, ki predstavlja tudi naravno vez z Občino Domžale. Z infrastrukturnimi ureditvami in razvojem rekreacijsko-turističnih dejavnosti v obvodnem prostoru reke Kamniške Bistrice, bo to območje pridobilo vlogo ključne zelene povezave načrtovanega regijskega parka, mesta Kamnik in širšega urbanega območja severno-ljubljanske regije ter predstavljalo eno od izhodišč za razvoj turistične ponudbe občine.

(6)

Športno rekreacijska ponudba v zaledju Kamnika (Tunjiško območje, širše območje Volčjega Potoka, območje potoka Oševek ter reki Kamniška Bistrica in Nevljica), v Tuhinjski dolini s centroma Snovik in Motnik ter v dolini Kamniške Bistrice z njenim visokogorskim zaledjem in Veliko planino ter Menino planino, bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja ter na vključevanju naravnih in kulturnih kakovosti v ponudbo, dopolnjevala pa jo bo kulinarična ponudba gostišč, turističnih kmetij in pastirskih stanov. Poseben poudarek bo še vedno na razvoju športno-rekreativnega in kulturnega turizma na območju Volčjega Potoka (arboretum, golf). Glavno območje za razvoj športno rekreativnih programov na območju mesta bo predstavljala nova športno-rekreacijska in turistična cona na območju smodnišnice.

(7)

Območja kmetijstva bodo skoncentrirana v ravninskem delu občine (Kamniško Bistriška ravan, Tuhinjska dolina in območje ob reki Kamniški Bistrici med Mekinjami in Stranjami), kjer bo prevladovalo konvencionalno kmetijstvo. V gorskih predelih (predvsem Velika planina in Menina planina) bo še naprej prevladovalo visokogorsko pašništvo. V ostalih delih občine bo kmetijstvo usmerjeno v živinorejo ter ekološko kmetovanje, na območju Tunjiškega gričevja in Tuhinjske doline pa še v sadjarstvo. Ena od ključnih vlog kmetijstva v teh območjih je ohranjanje kulturne krajine in zagotavljanje možnosti za razvoj turizma na podeželju.

(8)

Krajinska raznolikost, ki jo predstavlja preplet gozdne in kmetijske krajine ter avtohtone poselitve, je ključna za prepoznavno podobo podeželja, ki je eden od pomembnih členov turistične ponudbe občine. Sklenjeni gozdovi hribovitega in gričevnatega sveta se ohranjajo, prav tako se ohranja kulturna krajina prepleta gozda in kmetijskih zemljišč (travnikov). Ohranjajo se tudi območja gozdov med kmetijskimi površinami v nižinskem delu občine, še posebej ob vodotokih, ki predstavljajo pomembne ekološke koridorje.

(9)

Prednostna območja za pridobivanje mineralnih surovin ostajajo v obstoječih površinskih kopih Stahovica, Črna, Rudnik, Špitalič in Godič, pri čemer je na teh območjih treba zagotoviti okoljsko sprejemljivost posegov v prostor.

13. člen

(Omrežje naselij z vlogo in funkcijo pomembnejših naselij)

(1)

Občina Kamnik bo spodbujala policentrični urbani sistem, ki ga tvorijo središče regionalnega pomena,lokalna središča ter pomembnejša ostala naselja in ostala naselja.

(2)

Mesto Kamnik skupaj z mestom Domžale tvori somestje, ki predstavlja ključno razvojno območje severno-ljubljanske regije.

(3)

Mesto Kamnik se bo še naprej krepilo kot središče regionalnega pomena osrednje slovenske regije in sicer kot izjemno pomembno kulturno-zgodovinsko in turistično središče ter medobčinsko upravno središče ter središče družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

(4)

Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselij in njihovih zaledij možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Kot lokalna središča se bodo razvijala naselja Zgornje Stranje, Šmartno v Tuhinju (skupaj z naselji Zgornji Tuhinj in Laze v Tuhinju) in Motnik, kjer se bodo krepile vse družbene in oskrbne funkcije ter pogoji za razvoj novih delovnih mest.

(5)

Naselja Vrhpolje pri Kamniku, Mekinje, Tunjice, Podgorje, Šmarca in Volčji Potok, ki predstavljajo zaledje mesta Kamnik, se razvijajo kot samostojna naselja z ohranjanjem prepoznavnosti naselja, z ustreznim opremljanjem s centralnimi dejavnostmi in s prostorskimi možnostmi za urbani razvoj.

(6)

Velika planina se razvija kot tradicionalno pastirsko in pomembno turistično območje.

(7)

V ostalih naseljih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se v podeželskem delu občine dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi.

14. člen

(Temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)

Glavni prometni sistem bo tudi vnaprej predstavljalo omrežje javnih cest ter posodobljena železniška infrastruktura.

(2)

Za dolgoročni razvoj občine je pomembna kvalitetna povezava omrežja cest v občini z avtocestnim sistemom. Ključna prometna vozlišča tega sistema so zunaj Občine Kamnik (Vransko, Lukovica, Domžale).

(3)

Za občino je izjemnega pomena izgradnja glavne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice, ki bistveno izboljšuje prometno navezanost Kamnika na avtocestni sistem v štajerski in gorenjski smeri ter s tem ponuja nove možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti v jugozahodnem delu občine.

(4)

Železniško povezavo v občini bo še naprej predstavljala regionalna železniška proga Ljubljana–Kamnik, ki se bo na celotni potezi posodobila v elektrificirano dvotirno hitro železnico. Dvotirna železnica se vodi do novega potniškega centra na lokaciji sedanjega izteka železniške proge na območju smodnišnice in služi migracijskemu potniškemu prometu do Ljubljane. V neposredni bližini proizvodne cone na Korenovi cesti je predvidena izgradnja novega ranžirnega terminala, ki služi lokalnim gospodarskim dejavnostim.

(5)

Glavni kolesarski povezavi bosta od Ljubljane do Kamnika in naprej po dolini reke Kamniške Bistrice ter po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika.

(6)

Občina bo strateško varovala prometne koridorje za glavne cestne povezave in načrtovane glavne kolesarske poti, kakor tudi za načrtovane priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje.

Druga, za občino pomembna območja

15. člen

(Druga za občino pomembna območja)

Za občino pomembna območja izven meje občine so:

-

Območje povezovalne ceste Želodnik–Mengeš–Vodice.

-

Območja načrtovanega regijskega parka v drugih občinah.

-

Parkirišča za Veliko planino v Občini Luče.

-

Območja v občinah Domžale in Lukovica, opredeljena v krajinski zasnovi Volčji Potok.

-

Centralna čistilna naprava Domžale–Kamnik.

-

Odlagališče odpadkov Barje.

-

Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana – RCERO.

-

Sedanja lokacija za zbirni center za ravnanje z odpadki v Suhadolah v Občini Komenda.

-

Pokopališče Češnjice (Lukovica) in na Homcu in v Radomljah (Domžale).

-

Vrtec, osnovna šola in glasbena šola v Preserjah pri Radomljah (Domžale).

-

S pitno vodo iz kamniških virov se oskrbuje tudi Občina Komenda in deloma Vodice (do dograditve povezave Nasovče–Vodice na Krvavškem sistemu), podpisano pa je tudi pismo o nameri za delno oskrbo Občine Mengeš (v izdatnosti do največ 20 l/s).

Območja urbanističnih načrtov

16. člen

(Urbanistični načrti)

Urbano središče, za katerega je izdelan urbanistični načrt, je mesto Kamnik z naseljema Šmarca in Mekinje, ki sta z mestom funkcionalno in prostorsko povezana (UN Kamnik).

4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

17. člen

(Razvoj gospodarske javne infrastrukture)

Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala predvsem na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, na območjih centralnih naselij ter na območjih razvoja turističnih dejavnosti. Obstoječa infrastruktura se vzdržuje in izboljšuje v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.

Prometna infrastruktura

18. člen

(Splošne usmeritve za razvoj prometne infrastrukture)

(1)

Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost s prometnimi sistemi višjega ranga.

(2)

Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih dejavnosti. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na okolje, ohranja naravne in kulturne kakovosti ter varuje naravne vire.

19. člen

(Cestna infrastruktura)

(1)

Regionalna cesta R1-225 Gornji Grad–Kamnik–Domžale se na odseku Kamnik–Duplica (R1 225-1359), kjer predstavlja tudi obvoznico mesta Kamnik, rekonstruira v štiripasovno cesto. Izboljša se prometne navezave med Ljubljansko cesto in obvoznico v skladu z Urbanističnim načrtom mesta Kamnik.

(2)

Prometno omrežje mesta Kamnik se zunaj občine v občinah Domžale in Mengeš naveže na načrtovano glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice ter preko te ceste na avtocestni sistem, preko načrtovane obvoznice Mengeš pa preko Trzina na ljubljansko obvoznico.

(3)

Pomembnejša križišča v občini so križišča državnih cest ter priključki glavnih mestnih cest mesta Kamnik na državno cestno omrežje. Križišče državnih cest R1-225 in R2-413 se rekonstruira v krožišče. Rekonstruira in prometno varneje se uredi tudi križišče državnih cest R1-225 in R3-923 v Stahovici.

20. člen

(Železniška infrastruktura)

(1)

Načrtuje se rekonstrukcija oziroma posodobitev regionalne železniške proge Ljubljana–Kamnik. Predvidena je izgradnja drugega tira ter elektrifikacija proge.

(2)

Vzpostavi se nov integriran potniški terminal na lokaciji današnjega izteka železniške proge na območju smodnišnice. Na tej točki se združujejo javni in zasebni prometni sistem in sicer tako motorni kot tudi peš in kolesarski. Ob progi se ohranijo vsa postajališča, preveri pa se možnost umestitve novih. Postajališča se ustrezno poveže z drugimi prometnimi sistemi.

(3)

Načrtuje se izgradnja novega modernega ranžirnega terminala na Duplici, ki služi lokalnim gospodarskim potrebam.

21. člen

(Javni potniški promet)

(1)

Po načelih trajnostnega razvoja mest se v Kamniku izboljša sistem javnega prometa. Občina Kamnik si bo prizadevala za spremembo potovalnih navad v mestu. Spodbujala bo uporabo javnega potniškega prometa ter z izgradnjo mreže varnih peš in kolesarskih poti spodbujala peš in kolesarski promet. Uporabo javnega potniškega prometa bo občina zagotavljala s povezovanjem različnih prometnih sistemov, z zagotavljanjem primernih poti za prevozna sredstva v javnem potniškem prometu, s povečano dostopnostjo in zanesljivostjo javnega potniškega prometa in z ureditvijo parkirišč (sistem »parkiraj in pelji«), ki bodo locirana ob predelih, ki so zaprti ali težje dostopni za promet, predvsem v neposredni bližini starega mesnega jedra.

(2)

Postajališča javnega potniškega prometa se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih prevoznih sistemov (železniški, avtobusni, avtomobilski, kolesarki, peš promet).

(3)

Stalno se posodablja sistem primestnega avtobusnega prometa. Zagotavlja se prostorske možnosti za umeščanje novih avtobusnih postajališč s primerno dostopnostjo (povezanost z omrežjem pešpoti) in ustrezno ureditvijo (pokrita postajališča).

(4)

Uredi se nov potniški terminal na lokaciji izteka železniške proge na robu območja smodnišnice. V okviru potniškega terminala je predvidena končna postaja primestne železnice in avtobusna postaja primestnega in mestnega prometa s spremljajočimi programi (prestopna postaja primestnih in medkrajevnih avtobusov, minibusom mestnega prometa, taxi center, parkirišče za avtomobile, kolesarnica, izposoja koles, turistično informacijski center, ostala logistična infrastruktura in storitve).

22. člen

(Kolesarska infrastruktura ter pešpoti)

(1)

Sistem varnih in privlačnih kolesarskih poti bo omogočal razvoj kolesarskega prometa tako na občinskem kot na mestnem nivoju. Ogrodje kolesarskih poti v Občini Kamnik bosta predstavljali dve samostojni kolesarski poti: ob reki Kamniški Bistrici od Ljubljane do izvira Kamniške Bistrice ter po Tuhinjski dolini ob Nevljici od Kamnika do Motnika. Na omenjeni kolesarski poti se bodo izvajali turistični in rekreacijski programi, kot tudi ostale turistične dejavnosti občine. Poleg tega je predvidena tudi kolesarska povezava Kamnik–Moste–Komenda–Brnik ter Stahovica–Črna pri Kamniku–Gornji Grad.

(2)

Središče Kamnika je prvenstveno namenjeno pešcem in kolesarjem. Zagotovijo se tudi peš in kolesarske povezave iz centra mesta do naravnega zaledja in glavnih rekreacijskih območij (Arboretum Volčji Potok, Golf v Volčjem Potoku, Sv. Miklavž v Podgorju, Grad Zaprice, Šutna, Novi trg, Žale, Mali grad, Stari grad, Uršulinski samostan Mekinje, Fužine, Prašnikarjev park, območje »Pod Skalco«).

(3)

Glavna kolesarska pot poteka ob reki Kamniški Bistrici in mora biti speljana neposredno ob starem mestnem jedru oziroma z navezavo nanj. Površine za kolesarje in pešce so urejene tudi vzdolž obvoznice, mestnih vpadnic in dostopnih poti do postajališč primestne železnice, kot tudi znotraj mreže glavnih stanovanjskih ulic v mestu.

(4)

Omogoča se tudi uporaba poljskih poti za kolesarske povezave (Mengeško polje, Podgorje, Tuhinjska dolina ipd.).

(5)

Sistem dobro vzdrževanih planinskih poti bo omogočal razvoj trajnostnega turizma in obiskovanja gorniško zanimivih območij občine. Osrednje območje Grintovcev in Velike planine bo povezano s planinskimi in drugimi peš potmi z naselji v dolini do Kamnika.

23. člen

(Mirujoči promet)

(1)

Mirujoči promet se koncentrira v predvidenih centrih ob vpadnicah, v območju potniškega terminala in ob postajališčih primestne železnice. Javna parkirišča morajo pokrivati predvsem potrebe obiskovalcev. Za zaposlene in stanovalce je treba zagotoviti parkiranje znotraj posameznih programskih sklopov.

(2)

Omrežje javnih parkirišč mora biti zasnovano tako, da prispeva k oživljanju starega mestnega jedra. Glavna parkirišča »parkiraj-pelji« morajo biti zato urejena neposredno ob starem mestnem jedru.

24. člen

(Žičnice)

Rekonstruira se sistem žičnic na območju Velike planine, s čimer se v največji možni meri zmanjša pritiske po ostalih prometnih dostopih na to območje.

25. člen

(Zračni promet)

(1)

Na območju Kamnika se zagotovijo prostorske možnosti za helikoptersko vzletišče in pristajališče (heliport). Najprimernejša lokacija je v območju vzletišča na jugu gospodarske cone Korenova.

(2)

Na območju južno od sedanje poslovne cone na Korenovi cesti je vzletišče za športna letala, kateremu se vzletno pristajalna steza podaljša, hkrati pa se mu zagotovijo možnosti za umestitev spremljajočih objektov. V sklopu objektov za potrebe vzletišča se lahko zagotovijo tudi prostorske možnosti za programe civilne zaščite.

Telekomunikacijska infrastruktura

26. člen

(Telekomunikacijska infrastrukturo)

(1)

Na območju občine je treba z najsodobnejšo telekomunikacijsko infrastrukturo opremiti vsa območja strnjene pozidave. Na vseh načrtovanih območjih širitve poselitve, ki se urejajo z OPPN je treba ustrezno dograditi telekomunikacijsko omrežje. Na območjih razpršene poselitve je treba zagotoviti kvalitetne brezžične povezave.

(2)

Za vodenje telefonskega omrežja in omrežja kabelske televizije je treba praviloma uporabiti isti koridor.

(3)

Na celotnem območju mesta Kamnik in na glavnih turističnih območjih se zagotovi opremljenost z optičnim kablom.

Energetska infrastruktura

27. člen

(Oskrba z energetsko infrastrukturo)

(1)

S sprejetim lokalnim energetskim konceptom kot zasnovo energetske infrastrukture se zagotavlja učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto ter obnovljivimi in drugimi viri energije.

(2)

Oskrba z energetsko infrastrukturo se izvaja v skladu z lokalnim energetskim konceptom občine.

28. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1)

Na območju Občine Kamnik se načrtuje nadgradnja objektov za razdeljevanje in prenos električne energije in sicer: daljnovod (DV) 1x400 kV Beričevo–Podlog se nadgradi v DV 2x400 kV Beričevo–Podlog, predvideni pa sta izgradnji DV 2x110 Visoko–Kamnik in DV 2x110 kV Domžale–Kamnik. DV 1x220 kV Beričevo–Podlog ostaja enosistemski daljnovod. Z razvojem in dokončanjem distribucijskega napajanja 110kV omrežja Domžale–Kamnik–Mengeš bo omogočena kvalitetna oskrba z električno energijo vsem porabnikom na širšem območju napajanja.

(2)

Razdeljevalno omrežje na obravnavanem področju je večinoma 20 kV. Omrežja mestnih naselij so pretežno kabelska.

(3)

Za potrebe priključevanja novo predvidenih programov je treba ustrezno dograditi elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami ustreznih velikosti in kapacitet po pogojih upravljavca elektroenergetskega distribucijskega omrežja.

(4)

Na strehah večjih industrijskih, poslovnih in manj zahtevnih kmetijskih objektov se omogoči postavitev fotovoltaičnih elektrarn, v primeru, da objekti niso preveč vedutno izpostavljeni. Spodbuja se umeščanje na strehah javnih objektov.

(5)

Na območju občine se omogoča postavitev malih hidroelektrarn, če je postavitev le-teh okoljsko sprejemljiva.

29. člen

(Plinovodno omrežje)

(1)

Na območju Občine Kamnik potekajo magistralni plinovod M2 Rogatec–Vodice, regionalni plinovod R28 in prenosni plinovod M2/1 Trojane–Vodice. Distribucijsko plinovodno omrežje je razvito v urbani aglomeraciji med Kamnikom in Duplico. Na območju urbanističnega načrta je deloma zgrajeno sekundarno plinovodno omrežje.

(2)

Treba je dograditi distribucijsko plinovodno omrežje in izboljšati energetsko oskrbo občanov na območjih strnjene poselitve, kasneje pa tudi v ostalih območjih v skladu z razvojem območij plinifikacije.

30. člen

(Toplovodno omrežje)

Objekti, ki se nahajajo v oskrbovanem območju toplovodnega omrežja, se priključujejo na omrežje po pogojih upravljavca tega omrežja.

31. člen

(Obnovljivi viri energije)

(1)

Za pridobivanje dodatne električne energije v občini se uporablja sončna energija, geotermalna energija (Terme Snovik), biomasa (Tisa) ter hidroenergija (male HE na mlinščicah reke Kamniške Bistrice in na Nevljici).

(2)

Zaradi naravnih danosti Občine Kamnik je treba spodbujati uporabo lesne biomase v večjih energetskih enotah ingradnjo manjših lokalnih daljinskih sistemovna hribovitih območjih občine.

(3)

Na mlinščicah in drugih manjših vodotokih so nekoč že obratovale številne žage in mlini, zaradi česar je smiselna izraba hidroenergetskega potenciala tudi danes.

(4)

Spodbuja se energijsko učinkovito gradnjo, tudi z oblikami uporabe obnovljivih virov energije (sprejemniki sončne energije, toplotne črpalke, vetrne elektrarne ipd.).

(5)

Dovoljuje se uporaba bioplina na živinorejskih kmetijah, ki razpolagajo z zadostno količino energenta s poudarkom na lastnih virih energenta.

(6)

Dovoljuje in spodbuja se izraba sončne energije za proizvodnjo električne energije (sončne elektrarne).

(7)

Umeščanje objektov za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov mora biti tako, da ni v nasprotju z zahtevami za varstvo narave in kulturne dediščine, da povzroča čim manjše vplive na okolje ter da je skladno z merilom prostora in čim manj vidno izpostavljeno. Pred načrtovanjem objektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov je treba proučiti racionalnost proizvodnje električne energije, prostorsko skladnost ter okoljsko sprejemljivost načrtovanih objektov.

Oskrba z vodo

32. člen

(Oskrba z vodo)

(1)

Zagotavljati je treba zdravo pitno vodo za vse prebivalce občine in zadostne količine vode ustrezne kakovosti za vse vrste gospodarske izrabe.

(2)

Potrebna je obnova črpališča Mekinje in rekonstrukcija rezervoarja Visoka cona na Kamniškem sistemu.

(3)

Predvidi se obnovitev vodovodnega sistema na Cankarjevi ulici, Maistrovi ulici, Glavnem trgu, Medvedovi ulici, Japljevi ulici, Steletovi ulici, Zikovi ulici, Županje Njive, ob železnici med smodnišnico in Kranjsko cesto, v Zgornjih Stranjah in Spodnjih Stranjah, ter zamenjava salonitnih cevi na sistemu Kamnik, Podgorje, Mekinje in Stranje.

(4)

Vodovodna sistema Poreber–Markovo in Palovče–Velika Lašna se morata zaradi onesnaževanja prevezati na sistem Kamnik.

(5)

Izboljšati se mora dotok in povečati akumulacija zajetja Slevo. Izdelati je treba raziskavo in poskusno vrtino za alternativni vir na sistemu Palovče.

(6)

Na »vaških« vodovodih se predvidi sanacija obstoječih vodovodnih naprav in objektov ter predvidi izgradnja novih vodohranov in črpališč, zaščita vodnih virov in določitev vodovarstvenih pasov.

(7)

Predvidi se izgradnja primarnega vodovoda od Kamnika do Šmartna v Tuhinju z vsemi potrebnimi vodovodnimi objekti in prevezavami na »vaške« vodovode. Ta odsek vodovoda bo nadomestil nekaj sedanjih oporečnih vodnih virov.

(8)

Izvajati je treba zdravstveni nadzor stanja kvalitete pitne iz manjših vodovodnih sistemov, ki niso v upravljanju občinske javne službe. Krajevne vodovodne sisteme je treba prevzeti v javno upravljanje.

33. člen

(Zaščita vodnih virov)

(1)

Zavarovati je treba vse vodne vire, ki so v rabi in vključeni v javno vodovodno omrežje in vse druge vodne vire iz katerih se napajajo krajevni vodovodi.

(2)

Najobsežnejša vodovarstvena območja zajetij pitne vode na območju občine predstavljata povirje Kamniške Bistrice, ki napaja zajetje Iverje, ter vodovarstveno območje na Kamniško-bistriški ravnini, ki napaja zajetja v Občini Domžale. Vodovarstvena območja manjšega obsega se nahajajo tudi v hribovitem delu občine (predvsem obrobje Tuhinjske doline, Črna pri Kamniku, Gozd).

(3)

S pravilnim in nadzorovanim odstranjevanjem odpadkov, skladiščenjem, prevozom in uporabo vseh nevarnih snovi je treba odpraviti oziroma maksimalno zmanjšati možnost ogrožanja okolja. S posebnimi pravnimi akti za zaščito vodozbirnih in vplivnih območij vseh virov pitne vode se bo zagotavljalo stalno kvaliteto pitne vode.

(4)

Nadaljevati je treba z raziskavami potencialnih virov pitne vode na območjih, kjer je pitna voda velik omejitveni faktor razvoja (območje Velike planine) in zaščititi njihovo kvaliteto. Glede na to mora biti ustrezno planirana tudi zagotovitev (manj kvalitetne) porabne vode za druge namene, kot je požarna voda ali sanitarna voda.

(5)

Na območjih vodovarstvenih pasov vodnih virov je treba posebno pozornost nameniti odvajanju in dispoziciji odpadnih voda. Način odvajanja odpadnih in padavinskih voda je na teh območjih določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov.

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda

34. člen

(Odvajanje in čiščenje odpadnih vod)

(1)

Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se mora načrtovati gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu, ki se ga vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.

(2)

Predvidi se izgradnja primarnih kanalizacijskih vodov Calcit–Županje Njive–Iverje, Godič I., II. in III. faza, Spodnje Stranje–Stolnik, Stranje–Županje Njive, Stahovica–Županje Njive, Županje Njive–Bistričica, Stahovica–Zgornja Stahovica, Stahovica–Stahovica – v smeri Črna pri Kamniku, Nevlje–Vrhpolje–Vir–Šmartno v Tuhinju, Podhruška–Sela pri Kamniku, Rožično–Sela pri Kamniku–Znojile, Snovik, Laze v Tuhinju–Golice, Golice–Cirkuše v Tuhinju, Kamnik–Tunjice.

(3)

Predvidi se izgradnja sekundarnih kanalizacijskih vodov na področju Godiča, Zgornjih in Spodnjih Stranj, Zagorice nad Kamnikom, Bistričice, Stolnika, Županjih njiv, Stahovice, Soteske, Markovega, Porebra, Kavrana, Vira pri Nevljah, Srednje vasi, Loke v Tuhinju, Potoka, Brezovice, Buča, Šmartnega v Tuhinju in Tunjic.

(4)

Predvidi se izgradnja kanalizacije in čistilne naprave na območju Motnika, Črne pri Kamniku, Smrečja v Črni, Žage, Špitaliča, Češnjic, Okroga pri Motniku, Pšajnovice, Velike Lašne, Brezij nad Kamnikom, Malega Rakitovca in Gozda. Določiti je treba prioriteto za izgradnjo kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav glede na okoljske kriterije.

(5)

Padavinske vode se v največji možni meri ustrezno ponika.

Ravnanje z odpadki

35. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1)

Komunalni odpadki iz Občine Kamnik se zbirajo v Centru za ravnanje z odpadki Suhadole (CROS) v Občini Komenda, odlagajo pa na odlagališču Barje ali drugih odlagališčih, kjer razpolagajo z deponijskim prostorom.

(2)

Ravnanje z odpadki bo tudi na lokalnem nivoju sledilo strategiji ravnanja z odpadki, ki jo je sprejela Vlada RS ter evropski zakonodaji. Osnovni usmeritvi na tem področju sta predvsem zmanjševanje nastajanja odpadkov na izvoru in vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.

(3)

Na območju občine se zagotovi lokacija za zbirni center za ravnanje z odpadki. Primerna lokacija za center je na območju proizvodnih con.

(4)

Za nevarne (posebne) odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih, mora poskrbeti koncesionar lokalne gospodarske javne službe.

(5)

V dosedanjih prostorskih planskih aktih opredeljena lokacija za odlagališče odpadkov na Dobravi se ohranja kot potencialna strateška lokacija. Na tem območju se posegi v prostor lahko izvajajo le na podlagi ustreznih predhodnih študij, okoljske presoje in občinskega podrobnega prostorskega načrta.

(6)

Neurejena odlagališča je treba sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.

Druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

36. člen

(Javna razsvetljava)

(1)

Celotno območje občine mora imeti varno razsvetljavo, zato je treba prilagoditi obstoječe in predvideno omrežje javne razsvetljave.

(2)

Z javno razsvetljavo morajo biti ustrezno opremljene vse obstoječe in bodoče javne prometne površine, ter območja poselitve. Javna razsvetljava se rešuje različno za gosto urbanizirana območja ter za vaška naselja in zaselke ter prilagojeno naravnim danostim prostora tako, da se po nepotrebnem ne povečuje svetlobnega onesnaženja, kar je še toliko pomembnejše v naravno ohranjenih območjih občine.

(3)

Za rekonstrukcijo in novo zgrajeno javno razsvetljavo se predvidijo okolju prijazne svetilke ter upoštevajo predpisi in priporočila glede svetlobnega onesnaževanja.

(4)

V starem mestnem jedru Kamnika se javna razsvetljava postopno prenavlja. Ob tem je treba poleg okoljskih in tehnoloških zahtev nujno upoštevati urbanistične in oblikovne zahteve.

37. člen

(Pokopališka dejavnost)

(1)

V občini je 14 pokopališč: Kamnik-Žale, Mekinje, Podgorje, Nevlje, Tunjice, Zgornje Stranje, Gozd, Sela pri Kamniku, Loke v Tuhinju, Vranja Peč, Šmartno v Tuhinju, Zgornji Tuhinj, Špitalič in Motnik. Obstoječa mreža pokopališč se ohranja.

(2)

Nekatera od obstoječih občinskih pokopališč imajo prostorske rezervate za širitev, ostala pa bodo postopoma zapolnjena. V okviru razvoja mesta se zagotavlja širitev centralnega mestnega pokopališča na Žalah.

(3)

Koncept dolgoročne prostorske zasnove pokopališke dejavnosti predvideva novo lokacijo pokopališča severovzhodno od Uršulinskega samostana Mekinje. Potrditev lokacije in nadaljnje prostorske ureditve morajo biti utemeljene s posebno študijo, ki bo preverila sprejemljivosti lokacije za novo pokopališče.

5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

38. člen

(Območja naselij)

(1)

Kot naselja so v Občini Kamnik opredeljena strnjena območja gradenj s stanovanjsko rabo s spremljajočimi funkcijami, ki ne predstavljajo območij razpršene poselitve.

(2)

V Občini Kamnik so s tem aktom prostorsko opredeljena naslednja območja naselij: Bistričica, Brezje nad Kamnikom, Buč, Cirkuše v Tuhinju, Češnjice v Tuhinju, Črna pri Kamniku, Črni Vrh v Tuhinju, Gabrovnica, Godič, Golice, Gozd, Hrib pri Kamniku, Hruševka, Kališe, Kamnik, Kamniška Bistrica, Kostanj, Košiše, Kregarjevo, Krivčevo, Kršič, Laniše, Laseno, Laze v Tuhinju, Liplje, Loke v Tuhinju, Mali Hrib, Mali Rakitovec, Markovo, Mekinje, Motnik, Nevlje, Okrog pri Motniku, Oševek, Pirševo, Podgorje, Podhruška, Podjelše, Podlom, Podstudenec, Poreber, Potok, Potok v Črni, Pšajnovica, Rožično, Sela pri Kamniku, Sidol, Smrečje v Črni, Snovik, Soteska, Sovinja Peč, Spodnje Palovče, Spodnje Stranje, Srednja vas pri Kamniku, Stahovica, Stara sela, Stolnik, Studenca, Šmarca, Šmartno v Tuhinju, Špitalič, Trobelno, Tučna, Tunjice, Tunjiška Mlaka, Vaseno, Velika Lašna, Velika Planina, Veliki Hrib, Veliki Rakitovec, Vir pri Nevljah, Vodice nad Kamnikom, Volčji Potok, Vranja Peč, Vrhpolje pri Kamniku, Zagorica nad Kamnikom, Zduša, Zgornje Palovče, Zgornje Stranje, Zgornji Motnik, Zgornji Tuhinj, Znojile, Žaga in Županje Njive.

(3)

V registru prostorskih enot evidentirana naselja, v katerih se pojavljajo samo objekti razpršene poselitve in razpršene gradnje oziroma v teh območjih s tem aktom ni opredeljenih naselij, so: Bela, Bela Peč, Briše, Gradišče v Tuhinju, Klemenčevo, Okroglo, Podbreg, Poljana, Praproče v Tuhinju, Ravne pri Šmartnem, Rudnik pri Radomljah, Stebljevek, Trebelno pri Palovčah, Zajasovnik – del, Zakal, Zavrh pri Črnivcu in Žubejevo.

39. člen

(Objekti razpršene gradnje)

Po celotnem območju Občine Kamnik, izven strnjenega območja mesta Kamnik, se pojavljajo posamični objekti razpršene gradnje. Objekti razpršene gradnje so bolj izraziti na robovih naselij Tuhinjske doline, doline Črne pri Kamniku in Tunjiškega območja, ki se zaradi hribovitega reliefa oblikovana kot razložena ali razpršena naselja. Objektov razpršene gradnje se v večini primerov ne da ustrezno sanirati, saj jih ni mogoče priključevati območju naselja oziroma opredeliti kot novo naselje ali kot posebno zaključeno območje.

40. člen

(Posebna območja poselitve)

Posebni območji avtohtone poselitve sta območje Velike planine ter Menine planine. Na teh dveh območjih je možna dopolnilna raba kmetijskih objektov za potrebe turizma. Objektom pastirskih stanov dopolnilne dejavnosti turizma ne smejo trajno spreminjati osnovne rabe. Dovoljena je raba pastirskih stanov po principu 'bajtarstva', kjer je v poletnih mesecih zagotovljena raba stanov za potrebe pastirstva, izven pašne sezone pa za potrebe turistične ponudbe.

6. Okvirna območja razpršene poselitve

41. člen

(Določitev območij razpršene poselitve)

(1)

Okvirna območja razpršene poselitve so območja nizke gostote z avtohtonim poselitvenim vzorcem v krajini (samotne kmetije, zaselki, razprostranjena in razložena naselja ter druge oblike manjših strnjenih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti zgrajeni pred letom 1967), ki so pogosto demografsko ogrožena.

(2)

Zaradi hribovitosti Občine Kamnik se razpršena poselitev pojavlja na celotnem območju občine, razen na strnjenem poselitvenem območju mesta Kamnik. Praviloma gre za območje redke avtohtone razpršene poselitve s še živečo primarno dejavnostjo, ki pa je mestoma degradirana s pojavi objektov razpršene gradnje. Kot območja razpršene poselitve je opredeljeno celotno območje Tuhinjske doline, doline Črne pri Kamniku in Tunjiškega območja, kjer se naselja pojavljajo pretežno v dolinskem delu oziroma ob glavnih prometnicah.

7. Usmeritve za razvoj poselitve

Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo naselij

42. člen

(Splošne usmeritve za razvoj naselij)

(1)

Razvoj naselij v Občini Kamnik se prvenstveno zagotavlja v smeri dviga kakovosti naselij z notranjim razvojem – z zgostitvami, s sanacijami degradiranih območij, delnimi ali celovitimi prenovami naselij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.

(2)

Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je treba zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.

(3)

Širitve naselij so dopustne le v primeru, da znotraj naselja ni več primernih zemljišč oziroma prostih objektov za zagotavljanje pogojev za razvoj stanovanjskih, gospodarskih in drugih zmogljivosti. Širitve naselij so prvenstveno usmerjene v urbana naselja ter turistična naselja. Pri drugih naseljih so dopustne zaokrožitve naselij v okviru komunalno opremljenih območij. Območja širitev in zaokrožitev naselij je trebausklajeno prostorsko načrtovati.

(4)

Nova razpršena gradnja oziroma širitev razpršene gradnje ni dopustna. Zgoščevanje in zaokrožanje razpršene gradnje je dopustno le na območjih z možnostmi za primerno komunalno in prometno ureditev. Razpršeno gradnjo ob primestnih naseljih se sanira z zgoščevanjem stanovanj in okoljsko sprejemljivih obrtnih in storitvenih dejavnosti.

(5)

Graditi je treba predvsem na zemljiščih, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo in sicer tako, da se gradnja načrtuje zunaj ali na robu zaokroženih kmetijskih zemljišč, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč in možnosti za racionalno uporabo in uvajanje tehnologije pridelovanja ter da se pri načrtovanju poselitve čimbolj varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij.

(6)

Pri razvoju naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti.

(7)

Opuščena industrijska območja se lahko, izven strnjenih urbanih območij ter ob primerni infrastrukturni opremljenosti in izpolnjevanju drugih prostorskih in okoljskih pogojev, ponovno nameni za proizvodne dejavnosti. V skladu s potrebami naselja pa se jih lahko nameni za druge gospodarske, kulturne, športno rekreacijske, trgovske, turistične in druge dejavnosti.

(8)

Naselja se razvijajo in oblikujejo skladno s tipom, položajem in vlogo, ki jo posamezno naselje ima v okviru omrežja naselij. Omrežje naselij kot model poselitve v občini predstavlja izhodišče za razvoj in načrtno usmerjanje posameznih dejavnosti znotraj ureditvenih območij naselij.

43. člen

(Usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)

Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela.

(2)

Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme.

(3)

Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le-te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zelene površine znotraj mesta in z zaledjem se povežejo s kolesarskimi in peš potmi.

(4)

Zagotavlja se boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino.

(5)

V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje kulturnih in krajinskih kvalitet.

(6)

V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.

(7)

Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.

(8)

Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti se lahko umeščajo v podeželska naselja.

(9)

Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi, s kolesom ali peš.

(10)

Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.

44. člen

(Prenova naselij)

(1)

Prenova se zagotovi za staro mestno jedro Kamnik in Stari grad, Češnjice v Tuhinju, Okrog, staro vaško jedro v Nevljah, za opuščene in degradirane industrijske dele mesta Kamnik ter za staro trško jedro naselja Motnik.

(2)

Območja naselij, v katerih se bo prednostno zagotavljal notranji razvoj naselij, z izrabo prostih stavbnih površin ali s prenovo stavbnega fonda, so: mesto Kamnik ter naselja Motnik, Laze v Tuhinju, Šmartno v Tuhinju, Srednja vas pri Kamniku, Vrhpolje pri Kamniku, Češnjice v Tuhinju in Zgornje Stranje.

45. člen

(Širitev naselij)

(1)

Večje širitve v mestu Kamnik se načrtujejo na območju gospodarske cone Korenova za potrebe razvoja prometnega terminala.

(2)

Večje širitve so predvidene tudi v centralnih naseljih Motnik in Stranje, pretežno za potrebe razvoja centralnih, poslovnih in obrtnih dejavnosti.

(3)

Širitve na območju doline Kamniške Bistrice in vplivnem območju Velike planine so predvidene za potrebe razvoja turistične in športno-rekreativne dejavnosti. Med ključne dejavnike za razvoj tega območja sodijo ureditev osnovne infrastrukture (parkirišča, vodooskrba, elektrifikacija za potrebe pastirskih stanov, nove cestne povezave, uvedba lokalnih avtobusnih linij, druge prometne rešitve v Kamniški Bistrici in na Veliki planini ipd.), izvedba atraktivnih programov v obstoječih objektih (ob spodnji postaji žičnice, dom v Kamniški Bistrici, Plečnikov dvorec, Pri Jurju …) ter preveritev možnosti za rekonstrukcijo hotela ob zgornji postaji žičnice in posodobitev obstoječih smučarskih prog in žičniških naprav.

(4)

Predvidene so tudi širitve za razvoj novih centralnih, turističnih in športno-rekreacijskih dejavnosti v prenovljenem območju smodnišnice, Volčjem Potoku, Tunjicah, Šmartnem v Tuhinju, Lokah v Tuhinju in Motniku.

(5)

Manjše širitve so predvidene še kot manjša zaokroževanja drugih naselij, predvsem v smislu sanacije obstoječe razpršene gradnje in zaključevanja ureditvenih območij naselij.

(6)

V ostalih naseljih so širitve in zaokrožitve možne v skladu z njihovimi razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi. Na robovih podeželskih naselij se omogoča gradnjo novih ali nadomestnih kmetij oziroma prenovo in posodobitev obstoječih gospodarskih objektov, ki se jih uporablja za izvajanje kmetijske dejavnosti.

(7)

V območjih avtohtone razpršene poselitve se zagotavlja prostorske možnosti za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so prostorsko in okoljsko sprejemljive.

(8)

Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo, razen na Veliki planini, v občini ni. Sprememba namenske rabe prostora iz stavbne v primarno rabo je predlagana v primerih v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, zavarovanih območjih narave, poplavnih območjih ipd.), ki se nadomestijo s primernejšimi površinami.

Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

46. člen

(Stanovanjska dejavnost)

(1)

Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v ravninskem in dolinskem delu, v hribovitem delu pa jo bomo ohranjali. Večji razvoj stanovanjske dejavnosti se predvideva na območjih obstoječih stavbnih zemljišč v širšem območju mesta Kamnik ter na območju centralnih naselij v Tuhinjski dolini.

(2)

V obstoječih pretežno stanovanjskih območjih urbanih naselij, v katerih je že prisoten preplet z drugimi dejavnostmi, se dovoljuje nadaljnji razvoj centralnih in poslovnih dejavnosti ob upoštevanju okoljskih omejitev. V obstoječih urejevalnih enotah z izključno stanovanjsko rabo, razvoj drugih dejavnosti ni primeren.

(3)

Za gradnjo počitniških hiš so predvidena manjša območja v naseljih Velika Lašna, Vranja Peč, Črnivec in v Palovčah.

(4)

Nadaljnji razvoj individualnih zasebnih počitniških kapacitet na območju Velike planine ni primeren.

47. člen

(Centralne dejavnosti)

(1)

Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.

(2)

Območja družbenih dejavnosti so v območjih centralnih naselij, kjer bo občina zagotavljala ohranitev teh dejavnosti in prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V ostalih naseljih se obstoječe družbene dejavnosti ohranjajo v obstoječem obsegu.

(3)

Mesto Kamnik še nadalje zagotavlja centralne funkcije občinskega in medobčinskega pomena (uprava, srednje šolstvo, kultura, šport ipd.).

(4)

Šolstvo in varstvo predšolskih otrok se še nadalje razvija v Kamniku, lokalnih središčih in pomembnih naseljih. Lokacije osnovnih šol se ohranjajo, centralne funkcije (npr. pošta, bančništvo, lekarne, oskrba ipd.) pa se oblikujejo v posameznih četrtnih centrih mesta Kamnik in na novo oblikujejo tudi v centralnih naseljih Tuhinjske doline.

(5)

V neposredni bližini obstoječega Doma starejših občanov Kamnik se omogočijo prostorske možnosti za nadaljnjo gradnjo kapacitet institucionalnega varstva starejših občanov (dom starejših, varovana stanovanja, oskrbovana stanovanja).

(6)

Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so v Kamniku slabo razvite, preveč razpršene (prostorsko omejena športna cona »Pod Skalco« in nekoliko večja v Šmarci) in nezadostno izkoriščene. Dolgoročno se v mestu Kamnik na lokaciji smodnišnice zagotovi prostorske možnosti za izgradnjo centralnega mestnega športnega parka z zunanjimi športnimi igrišči ter drugimi športnimi objekti. Obstoječa športna igrišča na celotnem območju občine se ohranjajo. Krepijo se rekreacijski programi ob osi reke Kamniške Bistrice. V novih stanovanjskih območjih in na prestrukturiranih območjih obstoječih proizvodnih dejavnosti v mestu Kamnik se zagotovi otroška igrišča, manjše športne površine ter zelene rekreacijske površine, ki se povezujejo v mestno omrežje javnih zelenih površin.

(7)

V vseh centralnih naseljih ter v ostalih naseljih, kjer obstajajo prostorske možnosti, se ohranja in vzpostavlja javne zelene, rekreacijske in športne površine (prednostno ob vodotokih in ostankih ravninskih gozdov), ki se jih ohranja, vanje pa umešča prostore za igro otrok (otroška igrišča) ter pasivno in aktivno rekreacijo ostalih krajanov.

48. člen

(Gospodarska dejavnost)

(1)

Večje površine za poslovno proizvodne dejavnosti so v gospodarskih conah načrtovane v širšem območju mesta Kamnik. Dolgoročno seproizvodne dejavnosti seli na območje proizvodne cone na Korenovi cesti.

(2)

Dovoljuje se razvoj poslovnih in storitvenih dejavnosti v območjih drugih namenskih rab prostora ob predhodni preveritvi okoljskih vplivov na obstoječe objekte in v skladu z načrtovano pretežno namensko rabo območja.

49. člen

(Turizem)

(1)

Najpomembnejše turistično izhodišče, kjer je treba vzpostaviti nadstandardno turistično infrastrukturo, je mesto Kamnik s temeljnim izhodiščem v starem mestnem jedru ter s funkcijskim izhodiščem v novem območju centralnih dejavnosti na severu mesta (območje smodnišnice), ki bo hkrati tudi upravno središče načrtovanega regijskega parka. V turistični ponudbi mesta Kamnik ima posebno vlogo kulturno-zgodovinska dediščina s poudarkom na obeh srednjeveških gradovih in starem mestnem jedru.

(2)

Kulturni turizem bo usmerjen v mestno jedro Kamnik in v druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine. Prav tako se bo ta tip turizma razvijal na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s predstavitvijo kulturne dediščine, naravnih vrednot in krajinsko kvalitetnih območij.

(3)

Območje smodnišnice se nameni vzpostavitvi športno rekreacijskega parka, ki kvalitetno izboljšuje ponudbo teh storitev za potrebe občanov mesta Kamnik, hkrati pa pomeni novo razvojno komponento in nadgrajuje turistično ponudbo mesta in občine.

(4)

V mestu Kamnik in v centralnih naseljih bomo zagotavljali prostorske možnosti za nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa mora biti kakovostno arhitekturno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa se oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih, s kvalitetno prenovo ali novogradnjo. Pri tem je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.

(5)

Posebno območje naravnih kakovosti in kulturne dediščine in s tem potencialno območje razvoja turizma predstavlja območje doline Kamniške Bistrice in Velike planine. Na tem območju je že zagotovljena turistična infrastruktura v večjem obsegu (žičniške naprave, nastanitvene kapacitete), ki pa potrebuje delno prenovo in kvalitetno upravljanje. Pomanjkljiva je infrastrukturna opremljenost območja. Nadaljnji razvoj turizma na tem območju mora biti podrejen okoljski nosilnosti območja.

(6)

Pomembnejše turistično izhodišče bo naselje Motnik, kjer se ob upoštevanju in prezentaciji kulturne dediščine, zagotovi tudi osnovna turistična infrastruktura.

(7)

V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se bodo zagotavljale možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom ipd.

(8)

Na vseh turističnih ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami ustrezno velike servisne in parkirne površine.

Usmeritve glede sanacije in prenove razpršene gradnje ter ohranjanja razpršene poselitve

50. člen

(Sanacija razpršene gradnje)

(1)

Objekti razpršene gradnje se v zelo omejenem obsegu sanirajo s priključevanjem obstoječim naseljem. Na tak način se lahko sanira le posamične objekte tik ob robovih naselij.

(2)

Pri naseljih, kjer so predvidene širitve, se v ta območja poselitve, kjer je le mogoče, vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.

(3)

Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira.

(4)

Novo razpršeno gradnjo se kot negativni pojav v prostoru preprečuje. Nova razpršena gradnja ni dovoljena.

51. člen

(Ohranjanje razpršene poselitve)

(1)

Na območjih razpršene poselitve je treba obstoječo poselitev ohranjati. Spodbuja se ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva ter vzpostavljajo pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

(2)

Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo, razvoj kmetij in za potrebe drugih okoljsko sprejemljivih dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.

(3)

V centralnih naseljih območij ohranjanja poselitve se zagotavljajo površine in spodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.

Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

52. člen

(Splošne usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Mesto Kamnik ter naselja Šmarca, Mekinje, Nevlje, Vrhpolje pri Kamniku, Stranje, Šmartno v Tuhinju in Motnik se bodo razvijala kot urbana naselja. V teh naseljih je treba na obstoječih poselitvenih območjih povečati gostoto poselitve znotraj obstoječih območij naselij ter zagotoviti ustrezno razmerje med stanovanjskimi, centralnimi in gospodarskimi dejavnostmi. Znotraj naselij je treba zagotoviti tudi ustrezno količino zelenih in drugih javnih površin.

(2)

V ostalih naseljih se ohranja ruralni značaj. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost, na območjih razpršene poselitve pa stanovanjska in kmetijska dejavnost. Ohranja se tipologija gradnje. Nove stanovanjske površine ter objekti za potrebe kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti se prednostno zagotavljajo s prenovami obstoječih objektov. Kmetijam se zagotavlja nemotena povezava do kompleksov kmetijskih zemljišč, zato se jih praviloma locira na rob naselja oziroma se robov naselja z obstoječimi kmetijami ne namenja izključno stanovanjski gradnji.

(3)

Izjemoma se dopušča umeščanje perspektivnih kmetij zunaj poselitvenih območij, pri čemer je treba s strokovnimi podlagami utemeljiti:

-

usmeritev, velikost in razvojno perspektivnost kmetije, vključno z dopolnilnimi dejavnostmi,

-

potrebne površine za razvoj kmetije,

-

razpolaganje s kmetijskimi zemljišči,

-

povezavo med bližnjim naseljem, kmetijo in kmetijskimi zemljišči,

-

dodatne kriterije za sprejemljivost nove lokacije kmetije, kot so: sanacija degradiranih območij, nižja boniteta kmetijskih zemljišč, kvalitetna dostopnost, manjši okoljski vplivi ipd.

(4)

Kljub funkcionalni povezanosti nekaterih naselij je treba ohranjati identiteto posameznega naselja in zaradi urbanistične prepoznavnosti preprečevati njihovo prostorsko združevanje.

(5)

Za naselja, kjer je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo podrobnejše usmeritve urbanističnega oblikovanja iz urbanističnega načrta.

Območja naselij, za katera se bo izvajala celovita prenova, z usmeritvami

53. člen

(Območja za katera se bo izvajala delna ali celovita prenova)

(1)

Celovita prenova se načrtuje za širše območje starega mestnega jedra Kamnika ter za prestrukturiranje industrijskih območij v mestu Kamnik.

(2)

Načrtuje se celovita prenova starega trškega jedra v Motniku, ki vključuje funkcijsko, oblikovno in komunalno prenovo.

(3)

Načrtuje se celovita prenova pastirskega in turističnega naselja Velika Planina, ki vključuje deloma funkcijsko, oblikovno in predvsem komunalno prenovo.

(4)

Delna prenova se načrtuje na vseh območjih stavbne kulturne dediščine ter na ostalih prepoznavnih ali neustreznih območjih prepleta dejavnosti.

8. Usmeritve za razvoj mesta kamnik

Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo v mestu Kamnik

54. člen

(Scenarij trajnostnega razvoja mesta)

(1)

Scenarij trajnostnega razvoja temelji na predpostavki, da se bodoče dejavnosti razmeščajo v prostoru na način, ki v največji meri zagotavlja vzdržen razvoj s spoštovanjem varstva narave, okolja in prostora kot vrednote, ki jo je treba ohranjati in vzdrževati v stanju, ki omogoča kvalitetno življenje vsem živim bitjem danes in v prihodnje. Skladno s tem razvojnim scenarijem bi mesto Kamnik vzpostavilo identiteto privlačnega predalpskega mesta, izjemno atraktivnega za bivanje in opravljanje okoljsko sprejemljivih dejavnosti s posebnim poudarkom na izjemni naravi, izjemni kulturni dediščini in posledično razvoju turističnih dejavnosti v slovenskem in evropskem merilu.

(2)

Glede razvoja še nepozidanih območij in revitalizacije obstoječih degradiranih površin mesta je mestu treba ponovno vzpostaviti tisto kvalitetno identiteto, ki jo je nekoč že imelo in je še ni povsem izgubilo.

(3)

Območje smodnišnice se dolgoročno v celoti preoblikuje. Proizvodnim programom v območju se kratkoročno (za okvirno obdobje 10 let) omogoči delovanje okvirno v obstoječem obsegu, dolgoročno pa se jim omejijo razvojne možnosti oziroma se ti programi v celoti preselijo izven območja. Na območju smodnišnice se razvija območje centralnih dejavnosti ter mestnega in športno rekreacijskega parka z vzporednimi programi. Takšni programi so potrebni za razvoj mesta Kamnik kot celotnega regijskega parka. S tem bi Občina Kamnik lahko prevzela tudi vodilno vlogo v upravljanju regijskega parka. Intenziteta gradnje bi se morala od južnega dela, kamor so umeščeni večji objekti, zmanjševati proti severu, kjer območje preide v odprt krajinski prostor. S takšnim prestrukturiranjem območja, bi tudi jedro mesta ponovno pridobilo na svoji identiteti, saj ne bi bilo ujeto med nepretrgano grajeno strukturo, ampak bi se ponovno izrazilo v svoji podobi ob neposredni povezavi z naravo.

(4)

Ob usmerjanju trajnostnih dejavnosti v severno območje mesta bi se obremenitev na obstoječe cestno omrežje nekoliko povečala, zaradi česar bi bila potrebna nadgradnja današnjega prometnega sistema.

(5)

Ustrezna razporeditev dejavnosti v mestu je ključna pri razvoju mesta. Dejavnosti je treba razmestiti na način, da le te ne predstavljajo medsebojnih konfliktov in da so umeščene tako, da lahko neovirano funkcionirajo.

(6)

Mesto ima tudi znotraj že obstoječe strukture območja proizvodnih dejavnosti, ki so potencialna za prestrukturiranje v skladu s trajnostnim scenarijem (območja za podjetniške inkubatorje, območja za dodatno turistično infrastrukturo, območja za dodatno družbeno infrastrukturo ipd.). Tako bi se s prestrukturiranjem teh območij prestrukturiralo mesto kot celota in ponovno prevzelo identiteto kot mesto tradicije, vpete v naravo.

55. člen

(Koncept razvoja mesta Kamnik po scenariju trajnostnega razvoja)

(1)

Zaradi naravnih danosti in zasnove prometnic je urbani sistem Kamnika izrazito linearno zasnovan. Glavne elemente linearne zasnove mesta predstavljajo:

-

regionalna železniška proga Ljubljana–Kamnik, ki na zahodnem delu mesta predstavlja tudi mejo mesta. Proga naj postane dvotirna, s tovorno postajo in južnim prometnim terminalom s sistemom parkiraj-pelji ob Korenovi in glavno potniško postajo na severu mesta (na jugu smodnišnice),

-

Ljubljanska cesta, v celotni potezi od Duplice do Šutne, ki z ureditvijo prevzame vlogo urbane osi, ki se s Šutno, Glavnim trgom in Medvedovo ulico naveže na staro mestno jedro,

-

Reka Kamniška Bistrica, ki z umeščanjem kolesarske in pešpoti, urejanjem otroških igrišč, parkovnih površin prevzame vlogo zelene rekreacijske osi mesta,

-

regionalna cesta R1-225 na odseku Kamnik–Duplica, ki predstavlja vzhodno obvoznico mesta in se razširi v štiripasovno cesto v celotni potezi.

(2)

Izrazito linearnost in monofunkcionalnost urbanega sistema Kamnika se razčleni na manjše, jasno definirane in programsko mešane mestne predele. Ključni sistem za vzpostavitev teh predelov so povezovalne ceste med obvoznico in Ljubljansko cesto. Urbani sistem Kamnika ne bo več sestavljanka različnih stanovanjskih naselij, proizvodne cone in historičnega jedra, temveč povezan sistem posameznih mestnih predelov. Strukturne značilnosti posameznih delov Kamnika uravnavajo posegi, ki si v naslednjem zaporedju sledijo od severa proti jugu:

-

v severnem delu se prestrukturira območje smodnišnice v območje, namenjeno za športno-rekreativno-turistične dejavnosti v navezavi z načrtovanim regijskim parkom,

-

kot ključni prometni ukrep za revitalizacijo starega mestnega jedra se na južnem robu smodnišnice vzpostavi nov integriran potniški terminal z železniško in avtobusno postajo, severnim mestnim parkiriščem sistema »parkiraj-pelji« ter navezavo na kolesarsko infrastrukturo. S tem se severni del mesta hkrati prometno napaja in razbremenjuje,

-

širše območje starega dela mesta ostaja in se dodatno poudari kot pomensko in programsko središče celotnega območja mesta, iz območja se selijo proizvodni programi ter umeščajo mestotvorni programi,

-

glavno prečno os starega mestnega jedra vzpostavljajo: Mili vrh, Žale, Mali grad, Stari grad; vzpostavijo se še nove prečne poti, ki se z brvmi povezujejo čez reko Kamniško Bistrico,

-

na južnem obrobju starega mestnega jedra se prenovi kompleks osnovnih šol Toma Brejca in Frana Albrehta,

-

zagotovi se prostorske možnosti za širitev načrtovanega šolskega kompleksa na območje današnje tovarne Eta (njen severni del), hkrati pa se na tem območju zagotovi prostorske možnosti za umestitev centralnih dejavnosti,

-

v osrednjem delu mesta južno od starega mestnega jedra se prostor strukturira s prečnimi prometnimi, programskimi in zelenimi povezavami (Šolska cesta, povezovalna cesta pri Titanu in v podaljšku ulice Matije Blejca), izboljša se dostopnost urbanega prostora, oblikujejo se programska (četrtna) središča in vzpostavijo meje posameznih mestnih predelov (četrti),

-

iz območja mesta se strateško selijo industrijski in proizvodni programi, prenovljeni prostor se nameni stanovanjskim, centralnim dejavnostim in poslovnim dejavnostim. Programsko se navezuje na območje starega mestnega jedra in kompleksa šol,

-

v južnem delu mesta (območje Stol) se vzpostavi območje namenjeno poslovnim, proizvodnim in trgovskim dejavnostim,

-

na južnem robu mesta se ločeno vzpostavi območje za proizvodnjo in obrt na območju sedanje proizvodne cone na Korenovi cesti. Na tem območju se zagotovi tudi lokacija novega centralnega ranžirnega terminala in južni del sistema »parkiraj-pelji«.

56. člen

(Četrtna območja)

(1)

Mesto Kamnik se razdeli na četrtna območja s pripadajočimi četrtnimi centri. Le-ta so zasnovana po principu programske različnosti, umeščenosti v presečišča glavnih prometnic in vstopnih točk v mesto ter vzpostavljanja jeder območij. Ta četrtna območja so:

Smodnišnica

(10)

Zeleni koridor ob reki Kamniški Bistrici nudi možnosti za ureditev obvodne rekreativne cone ter novih prečnih povezav med urbanimi območji na vzhodnem in zahodnem bregu reke oziroma med Kamnikom in okoliškimi naselji (Šmarca, Nožice, Volčji Potok, Duplica, Mekinje, Nevlje, Stranje, Godič); z vzdolžnimi povezovalnimi potmi omogoča dobro povezanost vseh centrov med seboj ter ustvarja kvalitetno os zelenega sistema v mestu Kamnik.

Usmeritve za razvoj dejavnosti v mestu Kamnik

57. člen

(Stanovanja)

(1)

Kakovost bivanja na območju mesta je zadovoljiva, vendar pa je, zaradi dokaj neustrezne opreme z javnimi površinami (skupni prostori sosesk v veliki meri predstavljajo parkirišča, pomanjkljive so ostale skupne površine, igrišča, parki ipd.) ter zaradi pomanjkanja parkirnih površin ob starem mestnem jedru ter v starejših soseskah, potrebno doseganje boljše ekonomičnosti in racionalnosti v izrabi mestnih zemljišč. Pri načrtovanju prestrukturiranja obstoječih in novih stanovanjskih naselij se zagotovijo primerne odprte javne skupne površine za igro in prosti čas. Javne površine naj bodo povezane v mrežo, ki naj uporabnikom omogoča dostop do centralne zelene cone mesta (zeleni koridor reke Kamniške Bistrice) kot tudi do centralnih urbanih javnih površin (Ljubljanska cesta z iztekom v staro mestno jedro).

(2)

Stanovanjska dejavnost v mestu se primarno usmerja na proste površine znotraj mesta ter v prestrukturirana območja posameznih proizvodnih dejavnosti. Novih večjih širitev stanovanjskih površin se v okviru mesta ne načrtuje, manjši posegi pa se namenijo stanovanjem višjega bivalnega standarda.

(3)

Pri zagotavljanju ustreznih prostorskih razmer za stanovanjsko gradnjo in širitve obstoječih stanovanjskih območij v mestu je treba izhajati iz naslednjih izhodišč za razmeščanje:

-

zagotavljati je treba več organizirane skupinske gradnje in prostorsko bolj racionalne tipe gradnje (gostejša pozidava, vrstna gradnja, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše, bloki ipd.),

-

zagotoviti je treba tudi površine za raznovrstno gradnjo v skladu z ekonomiko lokacije,

-

zagotavljati je treba višji bivalni standard, kar na mikro nivoju predstavlja predvsem zagotavljanje ustrezne količine skupnih odprtih urbanih in zelenih površin v soseskah,

-

za povečanje kakovosti bivanja je treba stanovanjsko gradnjo v naseljih locirati ločeno od industrijskih območij in v bližini pomembnejših družbenih funkcij.

(4)

Organizirana stanovanjska gradnja se dolgoročno načrtuje v območju Utoka, Alprema in vzhodno od Ljubljanske ceste ob Mercatorju. Večstanovanjski program je dopustno načrtovati le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, zagotavljanju zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotnem načrtovanju potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Severni del načrtovanega prestrukturiranega območja tovarn Eta in Svilanit se nameni centralnim dejavnostim, južni del pa manj intenzivni stanovanjski gradnji (vila bloki in vrstne hiše), ki proti reki Kamniški Bistrici prehaja v zeleno območje. Ostala območja znotraj mesta so namenjena individualni prostostoječi ali vrstni zazidavi. Pri načrtovanju pozidav večjih gostot je nujno zagotavljanje zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotno načrtovanje potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Vse načrtovane večstanovanjske gradnje se praviloma načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev.

(5)

Zaradi uveljavitve starega mestnega jedra kot središča mesta Kamnik naj se na območju ob starem mestnem jedru gradijo kvalitetnejša stanovanja višjega bivalnega standarda.

(6)

Potencial za stanovanjska območja predstavljajo neizkoriščene površine in površine v prestrukturiranju znotraj urbanega prostora, predvsem v naslednjih območjih:

-

v Mekinjah severno od nogometnega igrišča (vendar ne v okolici Uršulinskega samostana Mekinje), kot zgostitev obstoječe pozidave,

-

med Ljubljansko cesto in proizvodnimi območji od Svilanita do Trivala, na območju neizkoriščenih in neperspektivnih delov obstoječih industrijskih kompleksov,

-

na Novem trgu kot zgostitev in ureditev obstoječe pozidave s celovito urbanistično rešitvijo s formiranjem trga, zagotavljanjem razvoja družbenih in oskrbnih dejavnosti in potrebnih parkirnih površin za te funkcije in razvoj turističnih programov na Starem gradu.

(7)

Utrjuje in prenavlja se obstoječi stanovanjski fond. Pri obstoječem večstanovanjskem fondu (blokovska naselja) se spodbuja celovita prenova, ki zajema energetsko, gradbeno-statično, urbanistično in arhitekturno-oblikovno ter po potrebi programsko prenovo. V teh primerih se dopušča tudi posege v zasnovo in oblikovanje objektov, če se na ta način učinkoviteje sanirajo starejše strukture večstanovanjskih objektov ali kompleksov. Prenove večstanovanjskih objektov se praviloma načrtuje z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev.

58. člen

(Gospodarske cone)

(1)

V območju mesta se začasno ohranja aktivna proizvodna območja. Razvojne možnosti za proizvodne dejavnosti na območju smodnišnice se omogočijo v omejenem obsegu in za kratkoročno obdobje (okvirno 10 let), dolgoročno pa v največji meri omejijo. Namenska raba v tem območju se nameni za centralne dejavnosti. Prav tako se dolgoročno omejujejo razvojne možnosti na območjih Eta in Svilanit ter strateško načrtuje prestrukturiranje dejavnosti. Ostala proizvodna območja Titan, Svit, Spodnji Alprem, Trival, Stol, spodnji KIK, Menina, Fructal in Jata ostajajo na obstoječih lokacijah. Morebitni razvoj dejavnosti na teh lokacijah se načrtuje v obsegu, ki ga dopuščajo okoljski standardi z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti. V fazi podrobnega prostorskega načrtovanja na teh lokacijah se preverijo tudi potencialne možnosti za preselitev dejavnosti.

(2)

Proizvodno dejavnost se prostorsko zgosti na območju ob Korenovi cesti, ki je tudi fizično ločena od ostale strukture mesta.

59. člen

(Storitvene, oskrbne dejavnosti in družbene dejavnosti)

(1)

Glede na doseženo stopnjo razvoja in načrtovano splošno rast v prihodnjem obdobju je treba stanovanja načrtovati v bližini ali na primerni oddaljenosti od programov družbene infrastrukture.

(2)

Na teh območjih se zagotovi boljša komunalna opremljenost ter prenove posameznih območij. Pri načrtovanju in prenavljanju območij družbenih dejavnosti so upoštevane funkcionalne povezave s preostalimi obstoječimi in predvidenimi programi ter smotrna in varna ureditev prometa. Pomembne so tudi navezave predvsem peš in kolesarske, do novih območij stanovanjske gradnje.

(3)

Ob upoštevanju kriterijev za razporeditev centralnih dejavnosti, bodo te razporejene:

-

V južnem delu starega mestnega jedra Kamnika; med Šutno in Novim trgom so locirane osnovne šole, telovadnica, športna dvorana, mestna knjižnica in druge javne dejavnosti. Na vzhodnem delu mesta (Novi trg) so srednješolski zavod, Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, zdravstveni dom, vrtec in druge centralne in oskrbne dejavnosti. Vse naštete dejavnosti je treba ustrezno urbanistično urediti in povezati s starim mestnim jedrom, predvsem z ureditvijo peš in kolesarskih poti, z javnim prometom in z izvedbo parkirišč.

-

Proti jugu so dejavnosti zgoščene ob Ljubljanski in Steletovi cesti, kjer se javne funkcije prepletajo z večstanovanjskimi soseskami.

-

Ob novih četrtnih jedrih je treba krepiti obstoječe oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti ter dodajati nove.

-

Obstoječi zdravstveni dom nima ustrezne možnosti širitve. Za morebitne zahtevnejše zdravstvene in ostale programe (npr. bolnišnico in urgenco) je predvidena lokacija južno od krožišča na povezovalni cesti.

-

Kulturne dejavnosti se poleg ostalih območij razvijajo na severnem delu mestnega središča (Dom Kulture Kamnik) ter dolgoročno tudi na območju smodnišnice.

Usmeritve za razvoj prometa v mestu Kamnik

60. člen

(Cestno omrežje)

(1)

Ključne prometne ureditve, ki vplivajo na izboljšanje pretočnosti tranzitnega prometa in izboljšujejo stanje mestnega prometa v Kamniku, so naslednje:

-

Dograditev štiripasovne vzhodne obvoznice, ki bo povečala pretočnost tranzitnega in lokalnega prometa ob mestu Kamnik.

-

Prometna preveritev uvedbe enosmernega prometa znotraj starega mestnega jedra Kamnika.

-

Izgradnja prečne povezave Kovinarska, katere namen je razbremenitev Šolske ulice.

-

Izgradnja interne povezovalne ceste z novim mostom preko reke Kamniške Bistrice, ki povezuje predel med obvoznico s potencialnim razvojnim območjem tehnološkega parka s trgovsko-poslovno cono na Duplici.

-

Prenova območja ob poslovni coni Korenova za navezavo proizvodnega območja in terminala »parkiraj-pelji« na regionalno cesto Duplica–Mengeš in glavno cesto Želodnik–Mengeš–Vodice in posledično na avtocestni sistem.

-

Rekonstrukcija cestne povezave Kamnik–Komenda (Tunjiška cesta) na odseku ob meji občin, ki predstavlja predvsem lokalno cestno povezavo in obvozno cesto v primeru nepričakovanih zapor.

-

Ponovna izgradnja mostu v podaljšku danes slepe Polčeve poti. Novi most bo ob ureditvi športno rekreativne in turistične cone in porušitvi betonskega zidu nekdanje smodnišnice predstavljal ključno vez med novim predelom mesta Kamnik z Mekinjami.

-

Izgradnja novega mostu v podaljšku Tomšičeve ulice, ki bo prevzel pomembno frekventno povezavo med cono varovanih in oskrbovanih stanovanj ter historičnim delom mesta.

-

Izgradnja nove povezovalne ceste severozahodno vzdolž železnice na odseku od Murnove ulice do Muzejske poti za zagotovitev boljše prometne dostopnosti razvojnega območja pod gradom Zaprice.

61. člen

(Javni potniški promet)

(1)

Ključen dejavnik v razvoju mesta je hitra primestna železnica, ki naj postane nosilka potniškega prometa med Kamnikom, Domžalami, Črnučami in Ljubljano.

(2)

Območje mesta Kamnik se razteza po dolžini na več kot 5 km, zato je smiselna uvedba javnega mestnega avtobusnega potniškega prometa. Glede na izrazito podolžno in ozko urbanistično zasnovo mesta se zasnuje sistem krožnih enosmernih linij mestnega potniškega prometa. Sistem krožnih avtobusnih linij mestnega prometa mora povezovati med seboj vse mestne četrti, hkrati pa zagotavljati tudi povezavo različnih prometnih sistemov. Ob končni postaji železnicese vzpostavi centralni potniški terminal, kjer bodo povezane vse oblike prometa (vlak, primestni in mestni avtobusi, taxi, taxi-bus, izposoja koles, »rent a car«, turistični avtobus). V sklopu terminala je predvidena tudi kolesarnica in večje parkirišče, predvsem za potrebe terminala in dejavnosti na območju smodnišnice.

62. člen

(Kolesarsko omrežje in omrežje peš poti)

(1)

V mrežo kolesarskih in peš poti naj se vključijo vse urejene kolesarske in peš poti, kakor tudi vse ceste, po katerih se odvija močnejša intenziteta peš in kolesarskega prometa v posamezne smeri izven mesta oziroma med posameznimi deli urbane strukture. Velik del peš in kolesarskega prometa se odvija po lokalnih cestah znotraj naselij, zato je nekatere ceste primerno rezervirati za rekreativno vrsto prometa, omejiti hitrosti in intenziteto prometa na določenih cestah ter jih ustrezno rekonstruirati.

(2)

Območje varne peš cone je vzpostavljeno na območju Šutne, zaprte pa so še tržna površina na Glavnem trgu, na Trgu svobode in na Trgu talcev, Šlakarjeva pot na Žale ter Keršmančev park. Peš oziroma sprehajalne poti so še na območju Zapric, Starega gradu, Perovega, Mekinj in Nevelj.

(3)

Vzpostavi se peš in kolesarske povezave med javnimi površinami mesta, njegovim obvodnim prostorom ter širšim rekreativnim zaledjem. Kamnik predstavlja izhodišče za rekreacijo v zaledju, ki bo z nadaljnjo urbanizacijo in večjim številom prebivalstva vse bolj razširjena, zato je nujno treba poskrbeti za celostne ureditve območij, kjer pomembnejše peš in kolesarske trase prečkajo prometnice ali tečejo vzporedno z njimi.

(4)

Glavna kolesarska pot, ki bo povezovala Kamnik z Domžalami, bo potekala ob reki Kamniški Bistrici. Skupaj s sosednjimi občinami se preveri možnost vzpostavitve daljinske kolesarske poti od Kamnika do Ljubljane ob trasi železnice. Pomembna kolesarska povezava bo potekala po Tuhinjski dolini od Kamnika do Motnika. Pomembna je tudi boljša ureditev kolesarskega prometa od izvira reke Kamniške Bistrice do Kamnika. Kolesarske poti predstavljajo poleg infrastrukturne predvsem programsko vez, saj se bo nanje navezovala turistična ponudba, ter prikazi kulturne dediščine in naravnih vrednot občine. Zaradi pestrosti programa se poti združujejo v starem mestnem jedru in ne na levem bregu reke Kamniške Bistrice, kjer poteka obstoječa kolesarska steza ob obvoznici.

63. člen

(Mirujoči promet)

(1)

Posebej pereč je problem mirujočega prometa v starem mestnem jedru, njegovi neposredni bližini in ob starejših večstanovanjskih objektih. Po obodu starega mestnega jedra je treba zagotoviti parkirna mesta s sistemom parkiranja »parkiraj-pelji« in sicer na jugu ob Šolski ulici oziroma na postaji pod Zapricami in na severu ob Domu kulture Kamnik, ter dodatna parkirna mesta v 'parkirnih žepih', delno kot kritje primanjkljaja obstoječih parkirnih mest v neprometnem delu starega mestnega jedra in delno kot dodatne kapacitete za parkiranje obiskovalcev starega mestnega jedra.

(2)

Potrebna je sistemizacija ureditve mirujočega prometa znotraj starega mestnega jedra in njegovega obrobja.

(3)

Potrebna je dograditev parkirnih kapacitet ob obstoječih večstanovanjskih in javnih objektih, kar se zagotovi kot dodatne zahteve ob načrtovanih novogradnjah ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov. V največji možni meri se zagotavlja nova parkirna mesta v podzemnih parkirnih hišah.

(4)

V mestu Kamnik, soseskah in lokalnih središčih je treba zgraditi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami in tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce.

(5)

Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem mestnem prostoru ne namenjajo za parkiranje.

Usmeritve za urbanistično oblikovanje mesta Kamnik

64. člen

(Struktura mesta)

Pozidavo na območju mesta sestavljajo naslednje značilne strukture:

-

tradicionalna struktura v zgodovinskem mestnem jedru in njegovih podaljških ob zgodovinskih smereh,

-

struktura majhnega merila – pretežno stanovanjske hiše z nezahtevnimi in enostavnimi objekti ter deloma še posamezne ohranjene kmetije oziroma sklopi ruralne poselitve,

-

strukture srednjega merila – objekti javnega značaja, poslovni, trgovski in družbeni objekti ipd. v kombinaciji z večstanovanjskimi objekti,

-

struktura velikega merila, ki jo predvsem sestavljajo proizvodni in industrijski kompleksi,

-

struktura območij objektov z javnimi funkcijami in

-

posamična struktura ter posamezne zgodovinske in prostorske dominante.

65. člen

(Tradicionalna struktura)

(1)

Tradicionalna struktura zgodovinskega mestnega jedra in njegovih podaljškov je najkakovostnejša struktura mesta. Zato naj se ohranja in prenavlja ter dopolnjuje skladno z načeli varstva in razvoja kulturne dediščine, vendar tudi v skladu z razvojnimi zahtevami sodobnega časa. V mestno jedro je treba, tako kot v podobna mestna jedra, ki so jih v razvojnem smislu prehitele izvenmestna jedra trgovskih in poslovnih dejavnosti, vnašati pestrejše dejavnosti, ki bodo v jedro privabile obiskovalce, pa tudi nove prebivalce.

(2)

Struktura je kakovostna, vendar razmeroma slabo vzdrževana, potrebne so funkcionalne prenove objektov in zunanjih površin, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Na območju starega mestnega jedra je treba ohranjati javne in oskrbne dejavnosti v pritličjih objektov ali celotnih objektih. Hkrati je treba zadržati stanovanjsko rabo v zgornjih nadstropjih, s čimer se zagotavlja življenje na območju starega mestnega jedra. Posebej je pomembno oblikovanje fasad (predvsem uličnih delov) in streh objektov s čimer se ohranja celostno podobo historičnega mesta.

(3)

Urediti je treba omrežje trgov in poti, tu so še posebej pomembne poti za pešce (tudi gibalno ovirane) in kolesarje, ter ustrezno število novih parkirnih površin. Ohranja naj se sedanja srednja gostota pozidave in prebivalcev.

66. člen

(Struktura majhnega merila)

(1)

Strukturo drobnega merila sestavljajo pretežno družinskehiše. Ta struktura je razporejena povsod po območju mesta. Struktura je nastala s sprejemanjem prostorskih izvedbenih aktov, deloma pa tudi nenačrtovano. Ohranja naj se sedanja nizka gostota pozidave in prebivalcev.

(2)

Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj naj se med strukturo drobnega merila načrtuje tudi srednja gostota (vrstne hiše, hiše v nizu).

(3)

Potrebne so prenove in programske obogatitve zunanjih površin območij drobne strukture, s poudarkom na javnih in javnosti dostopnih površinah in objektih. Pri obstoječih in novih območjih drobne strukture je treba zagotavljati javnosti dostopne zelene cezure od pozidave proti zelenemu mestnemu zaledju, obstoječe javne površine pa je treba opremljati z drevoredi, kolesarskimi stezami, varnimi peš potmi ipd.

(4)

Nove površine se načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.

67. člen

(Struktura srednjega merila)

(1)

Strukturo srednjega merila sestavljajo pretežno večstanovanjski objekti in posamezna območja javnih dejavnosti (poslovni objekti, trgovine ipd.). Struktura je bila v večji meri načrtovana s podrobnimi izvedbenimi načrti. Struktura je zadovoljivo načrtovana z ustreznim deležem javnih in javnosti dostopnih površin, vendar s premajhnim številom parkirnih mest. Nekatere nove površine strukture srednjega merila zmanjšujejo delež javnih površin, kar je treba sanirati.

(2)

Struktura novih trgovskih centrov se slabše prilagaja pomenu mesta v regiji in pomembnosti vstopnih točk v mesto, zato je v prihodnje treba načrtovati prenovo predvsem z vidika umeščanja mestotvornih ambientov (drevoredi, ustrezni cestni profili, reprezentativni objekti na vstopnih točkah v mesto).

(3)

Pri načrtovanju novih sosesk in novih gradenj na večjih zazidalnih območjih mesta in območjih prenove industrijsko degradiranih območij, se lahko načrtuje tudi večstanovanjska gradnja nižjih gostot (stanovanjski bloki, vila bloki oziroma večstanovanjske hiše), vendar le ob hkratnem reševanju prometne dostopnosti in mirujočega prometa, ustreznem komunalnem opremljanju, zagotavljanju zadostnih zelenih in drugih odprtih javnih površin ter sprotnem načrtovanju potrebne družbene infrastrukture in spremljajočih centralnih dejavnosti. Vse večstanovanjske gradnje se praviloma načrtujejo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti na podlagi natečajev ali variantnih rešitev. V primerih, ko se le-te približajo staremu mestnemu jedru, naj se načrtujejo objekti z višjim bivalnim standardom.

68. člen

(Struktura velikega merila)

(1)

Strukturo velikega merila sestavljajo pretežno obrtni, poslovni in industrijski kompleksi. Gre za velike strukture, deloma zaprte v svoja območja, ki komunicirajo z mestom le na vstopnih točkah. Problemi te strukture znotraj mesta se pokažejo na vstopnih in robnih območjih. Večja območja velikega merila se nahajajo v osrednjih območjih mesta. Takšna umestitev je posledica preteklega razvoja mesta, ki je Kamnik usmerjala v razvoj industrije, stanovanjska gradnja pa se je skozi čas širila okrog industrijskih površin, ki so bila v preteklosti na robovih mesta.

(2)

Ker industrijska območja vizualno in programsko motijo ostale dejavnosti v mestu, je treba v prihodnosti razmišljati o selitvi teh dejavnosti na rob mesta v za to oblikovane površine. Trenutno je nujno saniranje mejnih, robnih območij industrijskih površin, predvsem tistih, ki mejijo na mestne ceste in stanovanjske soseske. Tu je treba zagotoviti oblikovno in programsko sanacijo: postavitev drevoredov in oblikovanje vmesnih cezur z zasaditvijo, kakovostno oblikovanje urbane opreme prostora, oblikovanje mestotvornih potez vzdolž pomembnih cest ter prestrukturiranje in prenovo fasad industrijskih objektov.

69. člen

(Struktura območij objektov z javnimi funkcijami)

Posamezni sklopi objektov oziroma posamezni objekti z javnimi funkcijami, ki so v prostor umeščeni kvalitetno z ustreznimi odmiki od ostale strukture, predstavljajo svoje zaključeno območje. To so predvsem objekti šol, vrtcev, zdravstvenih objektov in upravnih stavb, ki morajo biti umeščeni v stanovanjska območja tako, da imajo ustrezno zeleno cezuro do ostale strukture.

70. člen

(Posamična struktura-prostorske dominante)

Posamično strukturo predstavljajo dominante v prostoru mesta. To so Stari grad, Mali grad, cerkev na Žalah, cerkev na Šutni, Frančiškanski samostan, Uršulinski samostan Mekinje in grad Zaprice. Prostorske dominante se ohranjajo, nove prostorske ureditve ob teh dominantah so jim podrejene ter jih s primernim urejanjem še poudarijo.

Koncept zelenega sistema in javnih površin mesta Kamnik

71. člen

(Prostorske možnosti za razvoj javnih površin)

(1)

Prednost mesta Kamnik in njegovega hribovitega zaledja so številne možnosti za umirjeno ali aktivno preživljanje prostega časa v neokrnjeni naravi. Med ključnimi potenciali izstopajo naravne vrednote in kvalitete visoko ohranjenega predalpskega in alpskega sveta v neposredni bližini mesta in okoliških naselij.

(2)

Med zelenimi površinami, namenjenimi za zmerno rekreacijo v mestu oziroma njegovi neposredni bližini, izstopajo območja Zapric, Žal v navezavi s Tunjicami, Starega gradu in Perovega, Sveti Primož nad Kamnikom, porečje Kamniške Bistrice in Nevljice. Turistična razgledna območja, ključna za vključevanje v zeleni sistem in turistično ponudbo mesta, so Mali grad, Stari grad, Grad Zaprice z muzejem na prostem, Keršmančev park, v širši okolici pa gričevnato območje zgornjega toka reke Kamniške Bistrice, Palovče in park Arboretum v Volčjem Potoku.

(3)

Zeleni koridor ob reki Kamniški Bistrici predstavlja območje za ureditev obvodne rekreativne cone ter novih prečnih povezav med vzhodnim in zahodnim bregom reke oziroma med Kamnikom in okoliškimi rekreativnimi območji. V zeleni osi reke so predvidene kolesarske in peš poti ter drugi dopolnilni programi in navezave na urbani prostor.

(4)

Območja naravnih in kulturnih vrednot, vezanih na vodni oziroma gričevnati prostor v Kamniku in zaledju, so primerna za oblikovanje rekreativno-izobraževalnih programov v obliki učnih poti in drugih tematskih oblik oddiha (otroška igra, jahanje, kmečki turizem, ekološki turizem ipd.).

72. člen

(Usmeritve za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin)

Ključne usmeritve za vzpostavitev zelenega sistema in oblikovanje javnih površin mesta Kamnik in njegovega zaledja so:

-

Visoko stopnjo naravne ohranjenosti in številne primere naravne in kulturne dediščine se varuje kot posebno kvaliteto mesta in osnovni potencial njegove turistično-rekreativne ponudbe.

-

Pomembna je povezava mesta z neokrnjeno naravo v rekreativnih zaledjih zlasti okoli naselij Nevlje, Perovo, Volčji Potok, Šmarca, Podgorje in Tunjice.

-

Podkrepiti je treba socialne in reprezentančne funkcije obstoječih mestnih zelenih površin ter oblikovati nove površine z izrazito večfunkcionalnostjo.

-

V mestu je pomembna kvalitetna osvetlitev vseh javnih površin. Zato je treba zagotoviti ustrezno javno razsvetljavo v starem mestnem jedru, na vseh mestotvornih ulicah in javnih trgih, igriščih ipd.

-

Treba je vzpostaviti omrežje osrednjih parkov z ustreznim programom za vse starostne skupine prebivalcev (otroška igrišča, športna igrišča, prostori za druženje, trgi, ureditve v bližini lokalnih oskrbnih centrov ter ob institucijah ipd.).

-

Ohranjajo se vegetacijski pasovi, drevoredne poteze in podobni elementi zelenega sistema kot členitvene strukture znotraj urbanega prostora ter kot povezovalni elementi mestnega zelenja z zelenimi prvinami v zaledju.

-

Vzpostavi se peš in kolesarske povezave med javnimi površinami mesta, njegovim obvodnim prostorom ter širšim rekreativnim zaledjem.

-

Vse bolj urbanizirana območja na severu in jugu Kamnika se podkrepi s tematskimi parki, trgi in promenadami. Vzpostavi se mreža peš in kolesarskih poti z navezavo na obvodno rekreacijsko cono vzdolž reke Kamniške Bistrice in varnimi dostopi do avtobusnih in železniških postajališč. Površine, ki so sedaj še v industrijski rabi ter okoliške večinoma naravne površine (gozdne zaplate, travniki, obvodno rastje) so potenciali za vzpostavitev zelenih povezav v prostoru in parkovnih ureditev s socialno in rekreativno funkcijo.

-

Ohranja se obseg gozdnih ter drugih zelenih površin, ki se jih ustrezno naveže na obstoječe in nove programe.

-

Ohranjati je treba obvodne zelene površine ob reki Kamniški Bistrici, Nevljici, Tunjščici in drugih vodotokih ter posebej občutljivo ravnati s tistimi, ki so hidrološko povezane z matično strugo vodotoka in varovati retencijske površine in upoštevati vodnogospodarske ukrepe.

-

Vodni in obvodni prostor naj se z ustreznimi sonaravnimi ureditvami približa meščanom in obiskovalcem. Vzdolž reke je zasnovana rekreacijska os, na katero se navezujejo tudi druge zelene površine in programi mesta. Ob vodi se vzporedno s potmi uredijo tudi prostori za druženje in sprostitev, razgledišča, dostopi k vodi in igrišča za otroke.

73. člen

(Parkovne površine)

(1)

Glavne parkovne površine mesta Kamnik predstavljajo:

-

Osrednji mestni park je park Evropa, ki se nahaja v središču mesta Kamnik. Umeščen je v staro mestno jedro, med vzpetini Žal in Malega gradu, natančneje med železniško progo, Kolodvorsko ulico ter Samostansko ulico pod Žalami. Predvidena je razširitev parkovnih površin na Šlakarjevo pot.

-

Keršmančev park ob mostu za pešce čez reko Kamniško Bistrico na prehodu z Žebljarske na Drnovškovo pot ima pomembno vlogo, saj povezuje Kamnik z Mekinjami, oziroma Nevljami. Keršmančev park se kot največji mestni park razširil na celoten obrečni pas vse do sotočja.

-

Malograjski park se vključno z dostopi na grad in centralno površino na zgornjem platoju pod lipami celostno uredi. V vzhodnem delu zgornjega platoja na mestu nekdanjega palacija se izvede letni avditorij za prireditve.

-

Grajski park s terasastimi vrtovi na Zapricah leži jugozahodno od srednjeveškega jedra mesta, na pobočju med vrtnarijo in muzejem Zaprice. Ob tem renesančno-baročnem gradu je severno ob robu gozda travnik, na katerem je muzej na prostem s kaščami iz Tuhinjske doline. Predvideva se rekonstrukcija blago vzpenjajoče pešpoti proti Milemu vrhu in s tem podaljšanje nekdanje baročne grajske osi skozi gozd.

-

Nad mekinjskim nogometnim igriščem je ob cesti Prašnikarjev drevored, poleg pa travnik z nekaj drevnine. Drevored je potreben rekonstrukcije, ki naj se s svojo glavno osjo arhitekturno in oblikovno navezuje na Prašnikarjevo vilo.

-

Parkovni ureditvi pri Novem trgu se s preoblikovanjem povrne okrnjeno funkcijo trga s tlakovano površino, namenjeno neoviranemu prehajanju pešcev med objekti, posedanju, druženju ter delno tudi parkiranju.

-

Na območju Duplice se oblikujejo nove parkovne površine.

-

S preureditvami na območju Doma kulture Kamnik se preuredi tudi javni park Fužine.

-

Parkovne ureditve na Žalah se ohranjajo. Predvideva se izvedbo blagega stopnišča proti Streliški ulici.

-

Park na severni strani Šolske ulice. Park pri nekdanji Ideji je v funkcionalni, pomenski in oblikovni povezavi tako s parkirno cono ob šolskem kompleksu kot tudi s starim mestnim jedrom in zato predstavlja vezni člen med parkirišči in mestom.

-

Z ureditvijo parkovne ureditve bo zaživela tudi atraktivna Žebljarska pot, ki poteka vzdolž Mlinščice. Pot se tlakuje, primerno osvetli in s tem postane več kot le funkcionalna povezava z mestom.

-

Večja parkovna ureditev ob glavni upravni stavbi (graščina) današnjega KIK-a. Vzhodno od nje se predvideva rekonstrukcija nekdanjega bajerja s čolnarno.

-

Predvideti je nove parkovne površine v sklopu sosesk Mali grad in Alprem, saj nobena od sosesk v svojih idejnih rešitvah ne predvideva parkovnih ureditev.

(2)

Področje parkovnih ureditev na planoti starograjskega kompleksaje namenjeno raznovrstnim atraktivnim programom: sokolarstvo, vrt divjadi, ekološka domačija in gospodarsko poslopje, pešpoti.

(3)

Navedene javne zelene in parkovne površine se v celoti ohranjajo, razen v primerih z OPPN načrtovanih objektov javnega značaja. V teh primerih se lahko obstoječe zelene površine delno preoblikujejo, ob zagotavljanju najmanj ohranjanja površine zemljišč tega namena v okviru načrtovanega OPPN.

74. člen

(Trgi)

(1)

Trgi so izrazito javne površine znotraj mestne strukture, kjer je pogosto zelenih elementov zelo malo ali pa so celo povsem odsotni. Staro jedro srednjeveškega mesta Kamnik oblikuje Glavni trg s centralnimi in trgovskimi dejavnostmi, ki se na severu navezuje na Trg talcev pri Frančiškanskem samostanu in proti jugu na Šutno. V središču mesta so še manjši trgi. Trg svobode in Gregorčičeva ulica sta v rabi parkirišč. Poteze trga imata tudi tržnica pri obstoječi avtobusni postaji in površina na začetku Medvedove ulice v nadaljevanju Glavnega trga (pri Maistrovem spomeniku).

(2)

Obstoječa in potencialna območja za razvoj trga so:

-

Glavni trg,

-

Novi trg,

-

Trg svobode,

-

Trg talcev,

-

Mestna tržnica ob Maistrovi ulici,

-

Šutna s trgom pred cerkvijo,

-

Trg prijateljstva,

-

Trg pred frančiškanskim samostanom,

-

Trg pri Albrehtovi hiši,

-

Ureditev novih površin za pešce znotraj starega mestnega jedra ulic,

-

Trg na severni strani Kulturnega doma Kamnik,

-

Trg pri obstoječi avtobusni postaji,

-

Trg pred staro knjižnico ob Evropskem parku.

75. člen

(Ulice z mestotvornim značajem ter rastoča jedra mešanih dejavnosti)

(1)

Ulice z mestotvornim značajem so pomembne površine odprtega javnega prostora mestnih središč ali pa središč sosesk in drugih naselij. Nosilno vlogo mestotvorne ulice nosi os Ljubljanska cesta–Šutna–Glavni trg–Medvedova ulica – predvidena športno rekreativna in turistična cona.

(2)

Mestotvorni programi se oblikujejo tudi na novih prečnih povezavah med Ljubljansko in obvozno cesto (Šolska ulica, Kovinarska cesta in južna povezovalna cesta s podaljškom Ulice Matije Blejca).

76. člen

(Športno rekreativne površine)

(1)

Po obsegu in ponudbi v Kamniku izstopajo naslednja območja športno rekreativnih površin:

-

šolsko-športno rekreativna cona Šutna pri OŠ Frana Albrehta in OŠ Toma Brejca,

-

športna cona Pod Skalco z letnim kopališčem,

-

stadion Mekinje,

-

kompleks igrišč ob reki Kamniški Bistrici v Šmarci,

-

golf igrišče Volčji Potok,

-

športna igrišča ob Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik in ob Gimnaziji in srednji šoli,

-

športna igrišča ob osnovnih šolah v mestu in okoliških naseljih,

-

trim steza na območju gradu Zaprice, ki se smiselno poveže z degradiranim območjem nad Streliško ulico (strelišče, skakalnica),

-

manjša ali posamezna igrišča v večstanovanjskih soseskah ter v okoliških naseljih.

(2)

Mesto Kamnik nima centralnega mestnega športnega parka. Glede na raven mesta, razvojne cilje in težnje je primerno načrtovati centralni športni park z nogometnimi igrišči in atletskim stadionom, večnamensko športno dvorano, pokritim bazenom in drugimi odprtimi športnimi površinami. Primerna lokacija za umestitev centralnega športnega parka je območje smodnišnice.

(3)

Poleg osrednjih športnih površin je v mestu treba ohranjati in umeščati nova manjša četrtna igrišča, ki bodo dopolnjevale kvaliteto bivanja v obstoječih in novih soseskah.

(4)

Območja igrišč niso vedno celostno urejena, pogosto so urejene le igralne površine, spremljajoče površine (npr. parkirišča, zelene površine na ožjem območju igrišč ali v navezavi na okolico), pa so pomanjkljivo urejene, zato je potrebna prenova in stalno vzdrževanje navedenih in novih območij športno-rekreativnih površin.

77. člen

(Urejene sprehajalne poti v zaledje)

(1)

Navezava mestnih zelenih površin na zeleno zaledje je izredno pomembno iz rekreacijskega in doživljajskega vidika. Mestne sprehajalne poti bodo urejene z ustrezno opremo in poudarjenim oblikovanjem (prostori za posedanje in razgled, osvetlitev, programski poudarki ipd.). Poti ob reki Kamniški Bistrici se z območja reke z novimi premostitvenimi objekti usmerjajo v rekreativno zaledje.

(2)

Kot urejene sprehajalne poti se urejajo:

-

Poti ob Kamniški obvoznici in na Perovem, ki vodijo do reke Kamniške Bistrice in v rekreativno zaledje Stari grad–Palovče ter povezujejo Novi trg z mestnim jedrom in soseskami ob Ljubljanski cesti.

-

Pot iz mesta na Stari grad.

-

Poti v Šmarci, ki vodijo iz obrečnega prostora mimo športnih igrišč, ter se južneje preko reke Kamniške Bistrice navežejo na območje Volčjega Potoka.

-

Poti na Duplici in Bakovniku, ki povezujejo zahodni obvodni prostor z obstoječimi in novimi soseskami, kjer se ponekod vključujejo v nove četrtne parke ter druge sonaravne parkovne ureditve ob reki Kamniški Bistrici.

-

Poti, ki mestno jedro na severu povezujejo z rekreativnimi zaledji na območju Nevelj in naprej Oševka, Mekinj ter Tunjic.

-

Poti, ki povezujejo nove programe na območju smodnišnice z načrtovanim regijskim parkom.

78. člen

(Pridelovalne in gozdne površine)

(1)

Mesto Kamnik je bogato obdano z gozdovi, saj se ti z več strani zajedajo v mesto oziroma njegovo obrobje. Severno gozd pokriva gričevnato zaledje Mekinj in Nevelj, na vzhodu obdaja celoten vzhodni rob mesta od Vrhpolja pri Kamniku do Perovega in Volčjega Potoka, proti severozahodu in zahodu se gozd v večjih zaplatah pojavlja v smeri Stranj in Tunjic, obdaja kamniške Žale in se proti jugozahodu postopoma oddaljuje od mesta in naveže na gozdnato zaledje Podgorja.

(2)

Primarna raba prostora dobiva na robovih naselja novo vlogo in pomen. Poleg pridelovalne funkcije se vse bolj uveljavlja večfunkcionalna raba ter ravnanje z naravnimi viri. Vse večji pomen pridobivajo kakovosti bivalnega okolja, predvsem vidne privlačnosti prostora, pa tudi sprehajalne in druge poti, počivališča in podobne ureditve, ki v gozdovih in na kmetijskih površinah omogočajo aktivno preživljanje prostega časa.

(3)

Območje nekdanje deponije odpadkov na Duplici je sanirano in urejeno kot gozdne površine s posebnim pomenom (gozdna učna pot).

(4)

Za kmetijsko rabo se še naprej ohranjajo najboljša kmetijska zemljišča, ki so hkrati tudi nosilci kakovosti kulturne krajine in vidnih značilnosti prostora ter s tem tudi kakovosti bivalnega okolja.

(5)

Vrtičkarstvo se razvija na Duplici, ob reki Kamniški Bistrici in v severnem delu mesta ob smodnišnici. Lokacije se predvidijo na vizualno neizpostavljenih legah. Zagotovi se enotno oblikovno urejanje lokacij glede sistema parcelacij, komunalnega opremljanja ter gradnje skupnih nezahtevnih in enostavnih objektov za shranjevanje orodja in vzdrževanje.

9. Usmeritve za razvoj ostalih naselij

79. člen

(Motnik)

(1)

Zaradi zagotavljanja poseljenosti območja se v naselju ustvarijo novi pogoji za delo in bivanje.

(2)

Na območju naselja se zagotovijo površine za organizirano in individualno stanovanjsko gradnjo, za razvoj gospodarskih, obrtnih in storitvenih dejavnosti ter za dejavnosti povezane s turizmom. Načrtujejo se javni prostori ter območja centralnih dejavnosti.

(3)

V bližini naselja se zagotovijo površine za vikend naselje (zaselki Vrhe in Srobotno).

(4)

Za staro trško jedro Motnik se zagotovi prenova naselja.

(5)

V naselju se zagotovi površine za parkiranje avtomobilov in oblikovanje izhodiščne točke za rekreativne poti v zaledje.

(6)

Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih povezanih s turizmom. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.

(7)

Vodotok Motnišnica se sanira tako, da se zagotovi ustrezno poplavno varnost naselja, hkrati pa ob vodotoku zagotovi širši zeleni koridor tako za potrebe vodotoka (razlivanje visokih voda) kot za potrebe rekreacije.

(8)

Na območju strnjene poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupne male čistilne naprave.

80. člen

(Zgornji Tuhinj in Laze v Tuhinju)

(1)

Zaradi zagotavljanja poseljenosti celotne Tuhinjske doline se v naselju krepijo centralne oskrbne funkcije ter ustvarijo novi pogoji za delo in bivanje s širitvijo naselja.

(2)

Razpršena gradnja na robovih naselja se sanira. Zagotovi se notranja prometna ureditev. Zagotovijo se zaokrožena območja površin namenjenih za stanovanjsko gradnjo ter površin za centralne, gospodarske in storitvene dejavnosti.

(3)

Načrtujejo se javni prostori (zelene površine, igrišča) ter območja širitve centralnih dejavnosti.

(4)

Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.

(5)

Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se začasno zagotovi s priključevanjem na čistilno napravo v naselju Šmartno v Tuhinju, po izgradnji kolektorja od Kamnika do Šmartna v Tuhinju pa s priključevanjem na centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik.

81. člen

(Šmartno v Tuhinju)

(1)

Zaradi ustrezne lege v jedru Tuhinjske doline neposredno ob glavni prometnici ter višjega ranga centralnih dejavnosti prevzema Šmartno v Tuhinju eno ključnih vlog pri razvoju tega območja.

(2)

Razpršena gradnja na robovih naselja se sanira. Z definiranjem ustrezne namenske rabe prostora se zagotovijo zaokrožena območja za stanovanjsko gradnjo ter površine za centralne in storitvene dejavnosti ter družbeno javno infrastrukturo.

(3)

Na robovih naselij se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj kmetijstva s poudarkom na dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih povezanih s turizmom.

(4)

Odvajanje in čiščenje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se začasno zagotovi s priključevanjem na čistilno napravo v naselju Šmartno v Tuhinju, po izgradnji kolektorja od Kamnika do Šmartna v Tuhinju pa s priključevanjem na centralno čistilno napravo Domžale–Kamnik.

82. člen

(Srednja vas pri Kamniku)

(1)

Obstoječemu degradiranemu proizvodnemu območju na severozahodnem delu naselja se dodajo nove razvojne površine. Na tem območju se formira manjša obrtno-poslovna cona.

(2)

Razpršena gradnja na robovih naselja se sanira. Z definiranjem ustrezne namenske rabe prostora se zagotovijo zaokrožena območja za stanovanjsko gradnjo in gradnjo kmetij ter površine za centralne in storitvene dejavnosti ter družbeno javno infrastrukturo.

(3)

Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem tistih povezanih s turizmom. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.

(4)

Uredi se javne površine (pločniki, zelene površine, manjša igrišča, avtobusno postajališče). Zagotovi se opremljenost z javno razsvetljavo. Predvsem je pomembna prometna in urbanistična ureditev glavnega križišča v naselju, ki naj se rekonstruira ter oblikuje v prepoznavno točko vaškega središča.

(5)

Izboljša se oskrba s pitno vodo.

(6)

Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se zagotovi s priključevanjem na kolektor Kamnik–Šmartno v Tuhinju in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.

83. člen

(Nevlje)

(1)

Ohranja se tradicionalno vaško jedro.

(2)

Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja. Nadalje se izboljšuje notranja prometna ureditev. Zagotovijo se zaokrožena območja površin namenjenih za stanovanjsko gradnjo ter površin za centralne, gospodarske in storitvene dejavnosti. Načrtujejo se javni prostori.

(3)

Območje poselitve se opremi s kanalizacijskim omrežjem in naveže na centralni sistem (CČN Domžale–Kamnik).

(4)

Uredi se varne peš in kolesarske povezave iz Nevelj do Kamnika (hodnik za pešce ob regionalni cesti, peš in kolesarska pot »Pod Skalco«).

(5)

Zagotovijo se dodatne protipoplavne ureditve za zavarovanje poselitve zaradi poplav na potoku Oševek, hkrati se morajo ohraniti hidrološke, ekološke in morfološke značilnosti vodotoka.

(6)

Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se zagotovi s priključevanjem na kolektor Kamnik–Šmartno v Tuhinju in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.

84. člen

(Vranja Peč)

(1)

Ohranja se agrarni značaj območja. Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s poudarkom na turističnih dejavnostih. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselja.

(2)

Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja.

(3)

V sklopu osnovne šole se zagotovijo dodatne športne in rekreacijske površine.

(4)

V naselju se zagotovi površine za parkiranje avtomobilov in oblikovanje izhodiščne točke za rekreativne poti v zaledje.

(5)

V bližini se razvija vikend zaselek, ki ga je treba komunalno urediti.

(6)

Na območju strnjene poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupne male čistilne naprave.

85. člen

(Zgornje Stranje – Stahovica – Godič)

(1)

Naselja Zgornje Stranje, Stahovica in Godič se medsebojno programsko povezujejo, fizično pa se povezujejo tudi z vzpostavitvijo varnih peš in kolesarskih poti.

(2)

Naselje Zgornje Stranje se razvija kot urbano naselje. V ostalih naseljih se deloma ohranja agrarni značaj območja. Ohranjajo se kulturne kvalitete naselij.

(3)

Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja. Znotraj naselja se zapolni proste površine, razen v središču naselja pri osnovni šoli, kjer se delno ohrani kmetijske površine kot rezervat za bodočo širitev šole in drugih centralnih dejavnosti.

(4)

Območje šole se za potrebe razširitve rekreacijskih in drugih zelenih površin šole in vrtca širi na jug, na kmetijske površine sredi naselja.

(5)

Zagotovi se notranja prometna preureditev z urejanjem varnih poti (izgradnja pločnikov), ukrepov za umirjanje prometa in sanacije vozišča na regionalni cesti ter s preureditvijo območja smodnišnice tudi navezavo na novo športno rekreacijsko območje.

(6)

Z definiranjem ustrezne namenske rabe prostora se zagotovijo zaokrožena območja za stanovanjsko gradnjo ter površine za centralne in storitvene dejavnosti ter družbeno javno infrastrukturo.

(7)

Predvidi se prostor za možno selitev kmetij na rob naselja s čimer se zagotovi možnosti za prostorsko širitev kmetij in njihovo neposredno povezanost s kmetijskimi površinami. Kmetijam se omogoči prostorske možnosti za razvoj dopolnilnih dejavnosti.

(8)

Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve je zagotovljeno s priključevanjem na kolektor Kamnik–Stahovica in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.

86. člen

(Tunjice)

(1)

Zagotavlja se takšen razvoj naselja, da se ohranja kvalitetna naselbinska in arhitekturna dediščina in njena vpetost in preplet z izjemno kulturno krajino.

(2)

Načrtujejo se novi javni, pretežno zeleni prostori (otroško igrišče, športna igrišča, urbana oprema).

(3)

Ohranja se agrarni značaj območja. Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah povezanih s turizmom s posebnim poudarkom na ohranjanju izjemne kulturne krajine in ohranjanjem in spodbujanjem sadjarske tradicije (sadjarski center).

(4)

Na območju naselja se zagotovijo površine za stanovanjsko gradnjo ter za razvoj storitvenih dejavnosti.

(5)

Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve se zagotovi s priključevanjem na kolektor Kamnik–Tunjice in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.

87. člen

(Podgorje)

(1)

Ohranja se agrarni značaj območja. Na robovih naselja se sanira posamične primere razpršene gradnje. Manjše možnosti za širitev naselja se predvidijo na južnem delu naselja.

(2)

Ob cesti skozi vas Podgorje se na jugovzhodnem robu naselja, na stiku s kompleksom kmetijskih zemljišč, uvede zazidljivi pas na območju kmetijskih zemljišč, ki je namenjen kmetijam in kmetijskim gospodarstvom. Na ta način se ustrezno izkoristi izgrajeno komunalno infrastrukturo ter omogoči selitev gospodarskih objektov preko lokalne ceste, s čimer se zagotovi možnosti za prostorsko širitev kmetij in njihovo neposredno povezanost s kmetijskimi površinami, hkrati pa se ohrani značilno agrarno strukturo.

(3)

Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj rekreacijskih dejavnosti.

(4)

Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah povezanih s turizmom.

(5)

Uredi se varno peš in kolesarsko povezavo skozi Podgorje (umiritev prometa, hodnik za pešce skozi vas Podgorje in kolesarska potjo ob regionalni cesti, ki je lahko urejena tudi med polji).

(6)

Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve je zagotovljeno s priključevanjem na kolektor Kamnik–Domžale in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.

88. člen

(Volčji Potok)

(1)

Zagotavlja se tak razvoj naselja, da se zagotavlja ohranjanje kvalitetne naselbinske in arhitekturne strukture ter njene vpetosti v kulturno krajino.

(2)

Zagotavljajo se prostorski pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah povezanih s turizmom, ki je prednostna dejavnost v širšem območju naselja.

(3)

Na robovih naselja se sanira razpršena gradnja.

(4)

Zagotavljajo se prostorske možnosti za nadaljnji razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti (širitev golfskih igrišč, preureditve na območju Arboretuma, dodatne gostinske in nastanitvene kapacitete ipd.).

(5)

Nujno se uredi varne peš in kolesarske povezave skozi Volčji Potok in se vzpostavi peš povezavo preko reke Kamniške Bistrice na območje Šmarce (umiritev prometa, hodnik za pešce in obojestranska kolesarska pot ob regionalni cesti).

(6)

Odvajanje odpadnih vod na strnjenem območju poselitve je zagotovljeno s priključevanjem na kolektor Kamnik–Domžale in čiščenjem na centralni čistilni napravi Domžale–Kamnik.

89. člen

(Izvir in zgornji tok Kamniške Bistrice)

(1)

Območje ob izviru in zgornjem toku reke Kamniške Bistrice predstavlja eno od atraktivnejših in bolj obiskanih turističnih območij Občine Kamnik. Območje predstavlja izhodišče za planinske pohode v Kamniške Alpe, izhodišče na Veliko planino, ter je priljubljena destinacija za kolesarje, piknike in izlete. Območje predstavlja tudi eno ključnih vstopnih točk v območje načrtovanega regijskega parka.

(2)

Območje se ohranja kot izjemna naravna krajina. Varuje se naravno ohranjenost in biotsko raznovrstnost območja.

(3)

Glede na vlogo tega območja kot izhodiščne točke načrtovanega regijskega parka, se v območju urejajo parkirišča, predvsem na lokaciji ob spodnji postaji gondolske žičnice ter vsa spremljajoča turistična infrastruktura (sanitarije, garderobe, informacijski center, izposojevalnice športne opreme ipd.).

(4)

Motorni promet severno od spodje postaje gondolske žičnice do Doma v Kamniški Bistrici se uredi s posebnim prometnim režimom. Na tem odseku se zagotovi skupni potniški promet (minibus), cesta pa se primarno nameni športno-rekreacijskim aktivnostim (kolesarjenje, rolanje, tek).

(5)

Območje ob izviru, ki obsega območje Doma v Kamniški Bistrici, vključno z območjem na zahodni strani (turistično piknik območje, območje Plečnikove vile, kamp) se obravnava celostno in se razvija v smeri zagotavljanja turističnih kapacitet vstopne točke načrtovanega regijskega parka. Razvija se gostinska ponudba za dnevne goste (izletniki, planinci, kolesarji), športni turizem (plezanje, lokostrelstvo, ribištvo), informacijski center, prodaja spominkov, ureditev tematske sprehajalne poti, piknik območja ipd. Objekt Plečnikove vile se uporabi kot reprezentančni objekt. Na tem območju se zagotavlja prostorske možnosti za dodaten razvoj turistične infrastrukture ob predhodni okoljski presoji načrtovanih posegov.

(6)

Na območju poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupnih ali individualnih malih čistilnih naprav.

90. člen

(Velika in Mala Planina)

(1)

Območje Velike planine se ohranja kot izjemna kulturna krajina in etnološki spomenik na visoki kraški planoti z izjemno arheološko in naselbinsko dediščino, ohranjenimi pastirskimi zaselki in značilnimi pastirskimi kočami. Hkrati se varuje naravno ohranjenost in biotsko raznovrstnost območja. Omogoča se ohranjanje poselitve na planini, ki je potrebna za ohranjanje trajnostnega razvoja, skladnega s krajevno tradicijo območja.

(2)

Zagotavljajo se prostorski in osnovni infrastrukturni pogoji za ohranjanje visokogorskega tradicionalnega pašništva ter varuje planino pred zaraščanjem. Varuje se tradicionalne vire pitne vode (kale) za potrebe pašništva. Vzdržuje se planinske poti, ki usmerjajo obisk v pokrajini.

(3)

Razvoj turizma na tem območju se usmerja v trajnostne oblike letnega in zimskega turizma podrejene izjemni naravi in kulturni dediščini ter nesnovni duhovni dediščini. Razvija se kulturni turizem (predstavitve izjemne etnološke, arheološke in stavbne dediščine), okoljski turizem (gorništvo v izjemnem naravnem okolju, botanične učne poti, prikazi endemitov ipd.), športno- rekreativni turizem (pohodništvo, planinstvo, smučanje, sankanje, poligon za usposabljanje uporabe plazovnih žoln) in družinski turizem (izobraževanje otrok, otroška igrišča, alpski vrtec). Posebne oblike športnih aktivnosti (npr. gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo ipd.) se lahko izvajajo v omejenem obsegu na posebej določenih območjih (namenski poligoni), ob predhodni okoljski presoji primernosti lokacije za razvoj takšnih dejavnosti.

(4)

Omogoča se razvoj dopolnilnih dejavnosti na visokogorskih kmetijah in pastirskih stanovih predvsem v povezavi s turizmom (prikaz dejavnosti in življenja pastirjev, prikaz in prodaja izdelkov, zeliščarstvo itd.).

(5)

Zagotavljajo se prostorske možnosti za razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti. Omogočijo se prostorske možnosti za prenovo, širitev ali rekonstrukcijo obstoječih planinskih domov ter zagotavljanje ustrezne ponudbe turističnih in oskrbnih kapacitet. Pri tem je treba razvoj turizma in rekreacije uravnotežiti z naravnimi danostmi, zmogljivostmi in merilom prostora.

(6)

Treba je zagotoviti sistem potniškega prometa med mestom Kamnik in Veliko planino (povezava železniškega, avtobusnega in žičniškega sistema v skupno ponudbo).

(7)

Dostopi na planino se zagotovijo prioritetno z žičniškimi sistemi. Zagotovijo se tehnični in finančni pogoji za obratovanje obstoječe gondolske žičnice za vsaj nadaljnjih 20 let.

(8)

Dostava blaga za osebno rabo v zasebnih objektih se organizira s sistemom prevozov od skupnih parkirišč do posameznih objektov. Zasebni dostop z avtomobili na planino se omejuje in ureja s posebnim prometnim režimom.

(9)

Zagotovi se povečanje kapacitet in ureditev parkirnih površin na izhodiščnih točkah za peš in žičniški dostop na Veliko in Malo planino (parkirišče ob spodnji postaji gondolske žičnice v Kamniški Bistrici, Rakov rob v občini Luče in pod Debelim robom). Obstoječe parkirišče v Mačkinem kotu se ohranja, vendar se dostop od parkiriščadovoljuje le za lastnike pastirskih stanov in druge posebne uporabnike (vzdrževalci, upravljavci, komunalne službe ipd.) pod posebnim prometnim režimom.

(10)

Razvoj smučišč ni prioritetna razvojna usmeritev turizma na Veliki planini, ampak dopolnjuje celovito turistično ponudbo območja. Območje smučišč je treba sanirati in prestrukturirati.

(11)

Posebej se določijo območja za letno-zimska otroška igrišča na prostem na sončnih legah, z uporabo sonaravnih prostorskih ureditev in izdelavo unikatnih igral iz naravnih materialov in prilagojenih značilnostim in posebnostim planine.

(12)

Ohranja se značilna arhitekturna tipologija pastirskih stanov, planinskih in turističnih koč.Novo načrtovanje stavbnih zemljišč za gradnjoindividualnih počitniških in turističnih objektov ni dovoljena. Potrebna je ureditev tematskih poti po planini (botanične poti, bajke, legende, ljudsko izročilo, prikazi arheološke in etnološke dediščine, arhitektura pastirskih stanov) ter organizacija vodenj s tematskimi vodniki.

(13)

Za obstoječe objekte pastirskih stanov in vikendov, planinskih in turističnih koč in domov ter načrtovane turistične kapacitete se zagotovi opremljanje z elektroenergetskim omrežjem. Vsi infrastrukturni vodi se vodijo podzemno.

(14)

Odvoz odpadkov s planine je urejen s posebnimi zbiralnimi mesti in s skupnim organiziranim odvozom.

(15)

Omogoči se izraba sončne energije z uporabo sončnih zbiralnikov in fotovoltaičnih celic na strehah večjih objektov, predvsem zgornje postaje gondolske žičnice in strehah turističnih domov ob predhodni preveritvi vizualne izpostavljenosti. Uporaba sončnih zbiralnikov na strehah pastirskih stanov ni primerna.

(16)

Najbolj degradirano, vendar nujno potrebno območje v naravnem okolju Velike planine predstavlja zgornja postaja žičnice s hotelom Šimnovec. Zgornja postaja žičnice je prostorsko slabo izkoriščena, prav tako pa tudi hotel Šimnovec. Hkrati je njegova lokacija odlično povezana s prometno infrastrukturo: gondola, centralno parkirišče, sedežnica. Na tej lokaciji bi bilo mogoče razviti turistični program zeko-hotelom z vsemi vzporednimi dejavnostmi turistične ponudbe, s tem pa preprečiti razvoj takšnih dejavnosti na drugih bolj izpostavljenih in ranljivih lokacijah na preostalem območju Velike planine.

(17)

Sanira se druga degradirana območja na planini (območja zapuščenih oskrbovalnih kolovozov, erozijska območja na planinskih poteh, degradirana območja vrtač ipd.).

(18)

Čiščenje odpadnih voda ter oskrba s pitno vodo naj se omogoči na način, ki ni odvisen od navezave območja na infrastrukturna omrežja v dolini.

(19)

Za celostno ureditev območja Velike planine se izdela strokovna podlaga, na podlagi katerih se izdelajo občinski podrobni prostorski načrti oziroma prostorski izvedbeni pogoji za navedene prostorske ureditve.

91. člen

(Ostala naselja)

(1)

V vseh ostalih naseljih je dovoljena dograditev obstoječih stanovanjskih objektov in območij namenjenih gradnji ter urejanje površin in objektov za potrebe kmečkih gospodarstev. Dopolnjevanje naselij z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi ter umeščanje manjših proizvodnih območij je dovoljeno le pod pogojem, da le-ta služijo tudi za potrebe prebivalcev v gravitacijskem območju posameznega naselja. Preveri se ustreznost obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč.

(2)

Na območju poselitve se odvajanje in čiščenje odpadnih vod rešuje s postavitvijo skupnih ali individualnih malih čistilnih naprav.

10. Usmeritve za razvoj v krajini

92. člen

(Splošne usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Razvoj krajine v Občini Kamnik bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.

(2)

Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč.

(3)

Na območjih, ki so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.

(4)

Krajina v Občini Kamnik se bo razvijala v treh smereh in sicer kot pretežno naravna krajina, pretežno kulturna krajina in pretežno urbana krajina. Kot pretežno naravna krajina se bodo razvijala hribovita in gorska območja, ki so bogata z ohranjenimi naravnimi kakovostmi. Prevladujoča raba v tem območju je gozd. Kot pretežno kulturna krajina se bodo razvijala podeželska območja Tuhinjske doline, doline Kamniške Bistrice in Tunjiškega območja s tradicionalno kmetijsko rabo in poselitvenimi vzorci. Kot urbana krajina se bo razvijalo območje urbane aglomeracije Kamnika.

(5)

Poleg kmetijstva, gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali, načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi turistično rekreacijske dejavnosti, vodnogospodarske dejavnosti in izkoriščanje mineralnih surovin.

(6)

Občina bo usmerjala razvoj sonaravnega turizma. Prioritetne so vse oblike turizma, ki vzpostavljajo vez narave s človekom ob upoštevanju nosilne sposobnosti prostora.

(7)

Vodno gospodarske aktivnosti bodo usmerjene v renaturacijo vodotokov oziroma sonaravno preoblikovanje neustreznih regulacij strug, kjerkoli je to mogoče. Ohranjajo se obstoječe poplavne površine vodotokov, ki se dodatno vodnogospodarsko urejajo za zagotovitev poplavne varnosti na celotnem območju občine.

(8)

Izkoriščanje mineralnih surovin bo usmerjeno v izkoriščanje obstoječih površinskih kopov s sprotno sanacijo.

Usmeritve za razvoj kmetijstva

93. člen

(Splošne usmeritve za razvoj kmetijstva)

(1)

Na področju kmetijstva je cilj razvoja kmetijstva v smeri ekstenzivne proizvodnje, ob cilju varovanja okolja in pridelavi zdrave hrane. Treba je ohranjati kmetijske dejavnosti in varovati kmetijska zemljišča pred zaraščanjem. Pri tem gre v veliki meri za ohranjanje tradicionalnih kmetijskih panog.

(2)

V Občini Kamnik kmetijska zemljišča zavzemajo dobro tretjino vseh površin. Od tega jih le manjši del leži v ravninskem delu. Kar 80% kmetijskih površin leži v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijstvo. Kmetijstvo je pomembno v funkciji vzdrževanja poseljenosti podeželja, ohranjanja kulturne krajine (planine, ohranjanje razmerja med gozdnimi in kmetijskimi površinami ...) in biotske raznovrstnosti (avtohtone pasme, stare sadne sorte ipd.).

(3)

Občina bo ohranjala kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbujala kmetijsko rabo zemljišč zaradi ohranjanja kakovosti kulturne krajine.

O predpisu

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik

Časovnica