TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Postopek o zahtevi za izdajo začasne odredbe se ustavi.

Sodišče šteje, da tožena stranka v postopku ni mogla upoštevati zatrjevanega „novega dejstva“ v zvezi s tožnikovim slabim duševnim stanjem, saj ga je tožnik uveljavljal šele v tožbi (ne da bi navedel, zakaj ga predhodno brez lastne krivde ni mogel uveljavljati pred toženo stranko v postopku v zvezi z njegovim drugim zahtevkom za uvedbo ponovnega postopka, čeravno naj bi se samopoškodoval po lastni izjavi že v času pred podajo prvega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka), saj to ni bilo zaznavno glede na njegove izjave. Sodišče pa presoja le pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, tega „novega“ dejstva pa tožnik predhodno ni uveljavljal v za to predpisanem postopku, ni pa navedel razlogov, zakaj tega brez svoje krivde ni mogel storiti, ti razlogi pa so takrat že obstajali. Poleg tega sodišče še pripominja, da zatrjevano slabo duševno stanje, ki naj bi se pri tožniku razvilo šele po odhodu iz izvorne države, zaradi nahajanja tožnika v zaporu in nato v Centru za tujce, medtem ko je njegova žena v Nemčiji, očitno glede na izjavo tožnika z dne 18. 6. 2020 tudi ni posledica razlogov, zaradi katerih je tožnik zapustil izvorno državo. In ravno zaradi povečanja verjetnosti izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito se v skladu s 65. in 64. členom ZMZ-1 presoja pomembnost novih dejstev (in dokazov).