TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da pravilno glasi:

"I. Ugotovi se, da tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 15. 2. 2017 ter je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 10. 2. 2017 nezakonita.

II. Tožena stranka je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, ki jo je nezakonito odpovedala in jo za obdobje od 16. 2. 2017 do vrnitve nazaj na delo prijaviti v socialna zavarovanja ter ji za to obdobje obračunati mesečna bruto nadomestila plač, od teh zneskov plačati prispevke in akontacijo dohodnine ter tožeči stranki izplačati mesečna neto nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od neto zneska nadomestil plač od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 479,66 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v višini 175,34 EUR, v roku 15 dni po tem z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dejstva, ki bi kazala na kršitev iz hude malomarnosti oziroma naklepno, sodišče prve stopnje ni obrazložilo razen, da se je tožnik samovoljno odločil, da spornega dne ne opravi zdravstvenega pregleda, in da je nato samovoljno zdravstveni pregled opravil naslednji dan. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je po zakonu najstrožji ukrep v primeru kršitev delovnih obveznosti. Za uporabo tega ukrepa pa ne zadošča zgolj dejstvo, da je delavec svoje delovne obveznosti kršil ampak tudi to, da ob tem ravna naklepno ali iz hude malomarnosti. S tem, ko je sodišče ugotovilo, da je tožnik sicer poklical varnostnega inženirja, ki je bil podpisan na napotnici za zdravstveni pregled, in da je naslednjega dne nato opravil zdravstveni pregled, ni mogoče zaključiti, da je v tožnikovi kršitvi podan naklep. Prav tako tožniku ni mogoče očitati hude malomarnosti, saj je tožnik takoj, ko je prejel napotilo na zdravstveni pregled poklical varnostnega inženirja, ker je imel le njegovo telefonsko številko in ga torej obvestil, da naslednjega dne na pregled ne more, ker opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik drugje.