TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi v delu, ko prisojeni znesek presega 241,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2009 naprej do plačila in glede prisojenih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Iz vsebine 376. člena OZ izrecno ne izhaja, ali je določba kogentna. Pravilo ne ultra alterum tantum je eno izmed varoval, ki naj preprečijo, da bi višina nateklih obresti ustvarila nepravično, nesorazmerno obveznostno razmerje med upnikom in dolžnikom. Vprašanja, ki se nanašajo na samo obveznost plačila in na tek zamudnih obresti, niso prepuščena avtonomiji strank obligacijskega razmerja. Glede zamudnih obresti je bil torej 376. člen OZ uzakonjen zato, da ne bi bilo očitnega nesorazmerja med glavnico na eni strani in zamudnimi obrestmi od te iste glavnice na drugi strani, saj je zakonodajalec menil, da bi bilo nepravično, da bi dolžnikov dolg v večjem delu predstavljale zamudne obresti, glavnica pa bi bila manjšinski del dolga. Na podlagi navedenega je zaključiti, da je bila določba 376. člena OZ glede zamudnih obresti v času svoje veljavnosti kogentne narave.