Na podlagi 62. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami ("Uradni list SFRJ" št. 15/65) je določila Zakonodajno-pravna komisija Zvezne skupščine na svoji seji dne 12. julija 1965 spodnje prečiščeno besedilo zakona o prometu z zemljišči in stavbami.
Prečiščeno besedilo zakona o prometu z zemljišči in stavbami obsega zakon o prometu z zemljišči in stavbami ("Uradni list FLRJ" št. 26/54), zakon o dopolnitvi zakona o prometu z zemljišči in stavbami, objavljen v "Uradnem listu FLRJ" št. 19/55, zakon o spremembi zakona o prometu z zemljišči in stavbami, objavljen v "Uradnem listu FLRJ" št. 30/62, ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami, objavljena v "Uradnem listu FLRJ" št. 53/62 in v "Uradnem listu SFRJ" št. 15/65, v katerih je navedeno, kdaj je začel veljati omenjeni zakon in kdaj so začele veljati njegove spremembe.
Beograd, 12. julija 1965.
Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Zvezne skupščine: Veljko Zeković s. r.
Z A K O N
O PROMETU Z ZEMLJIŠČI IN STAVBAMI
(prečiščeno besedilo)
V. Kupovanje in prodajanje zemljišč in stavb po družbeno-političnih skupnostih
V imenu republike ali federacije sklene pogodbo o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe predstojnik upravnega organa, ki je pristojen za proračun, oziroma predstojnik strokovne službe, v katero spadajo proračunske zadeve, na podlagi akta pristojnega izvršnega sveta.
Pogodbo o nakupu ali prodaji zemljišča ali stavbe, ki ju uporablja vojaška enota ali vojaški zavod, sklene v imenu federacije državni sekretar za narodno obrambo ali nekdo, ki ga on pooblasti.
VIa Oddajanje stanovanjskih hiš v dolgoročni najem tujim državljanom
Tujim državljanom je dovoljeno oddajati v skladu z urbanističnimi načrti v dolgoročni najem za občasen ali trajen počitek in oddih ter za zadovoljevanje drugih njihovih osebnih potreb ter osebnih potreb njihovih družinskih članov le enostanovanjske hiše.
Stanovanjske hiše smejo oddajati v dolgoročni najem po prvem odstavku tega člena le delovne organizacije in družbeno-politične skupnosti.
Dolgoročni najem more biti sklenjen najmanj za 5 let in največ za 30 let.
Po preteku pogodbenega roka se najem lahko podaljša, vendar pa skupno trajanje najema po prejšnjih in novih pogodbah ne sme presegati 30 let.
Na zakupnikovo zahtevo se dolgoročni najem vpiše v zemljiško knjigo ali drugo javno knjigo, v katero se vpisuje lastnina na nepremičnini.
Dolgoročni najem, ki je vpisan v zemljiško oziroma drugo javno knjigo, ima pravni učinek tudi proti poznejšemu pridobitelju stanovanjske hiše.