na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep Cst 133/2017 - začetek stečajnega postopka – upnikov predlog – procesna legitimacija predlagatelja – verjetnost obstoja terjatve – vročanje v stečajnem postopku –...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
21.3.2017
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep Cst 133/2017
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0081284
SENAT, SODNIK
Irena Dovnik (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
INSTITUT VSRS
začetek stečajnega postopka – upnikov predlog – procesna legitimacija predlagatelja – verjetnost obstoja terjatve – vročanje v stečajnem postopku – uporaba blagovne znamke – pritožbene novote – materialno procesno vodstvo
PODROČJE VSRS
STEČAJNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Dopolnitev pritožbe z dne 8.3.2017 se zavrže.
II. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
III. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžen pa je v roku 15 dni povrniti dolžniku stroške pritožbenega postopka v višini 2.126,52 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu tega sklepa dalje.
II. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
III. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžen pa je v roku 15 dni povrniti dolžniku stroške pritožbenega postopka v višini 2.126,52 EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas od 16. dne po prejemu tega sklepa dalje.
JEDRO
Dejstvo, da predlagatelj ni prejel zapisnika (po pošti), ne predstavlja nikakršne kršitve pravil postopka in na odločitev sodišča prve stopnje kaj takega sploh ne more vplivati.
Predlagatelj trdi, da dolžnik blagovno znamko uporablja, to pa naj bi tudi prispevalo k dolžnikovemu poslovnemu rezultatu. Da bi bilo temu res tako, bi morala biti navzven zaznavna uporaba blagovne znamke.
ZFPPIPP v 231. členu določa, da mora predlagatelj izkazati verjetnost terjatve. Vendar pa dolžniku dopušča, da to verjetnost izpodbija. S svojimi navedbami je to dolžniku uspelo, na predlagatelju pa je nato trditveno in dokazno breme, da sodišče prepriča o obstoju terjatve.
Predlagatelj trdi, da dolžnik blagovno znamko uporablja, to pa naj bi tudi prispevalo k dolžnikovemu poslovnemu rezultatu. Da bi bilo temu res tako, bi morala biti navzven zaznavna uporaba blagovne znamke.
ZFPPIPP v 231. členu določa, da mora predlagatelj izkazati verjetnost terjatve. Vendar pa dolžniku dopušča, da to verjetnost izpodbija. S svojimi navedbami je to dolžniku uspelo, na predlagatelju pa je nato trditveno in dokazno breme, da sodišče prepriča o obstoju terjatve.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.