TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 94. člena KZS lahko stori tudi
roditelj, ki odvzame svojega otroka, vendar le, če je ta izrečno
zaupan drugemu roditelju, posvojitelju, skrbniku, zavodu ali drugi
osebi s pravnomočno odločbo pristojnega organa.

Sodišče prve stopnje je obdolženko po 3. točki 350. člena ZKP
oprostilo obtožbe, da je storila kaznivo dejanje odvzema mladoletne
osebe po 1. odstavku 94. člena KZS s tem, da je med razveznim
postopkom možu odvzela svojega mladoletnega sina, čeprav je bil ta s
sklepom sodišča začasno dodeljen v vzgojo in oskrbo možu.
Sodišče druge stopnje je pritožbo javnega tožilca zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tako sodišče prve kot druge stopnje sta bili mnenja, da javni tožilec
napačno razlaga izdajo začasnega sklepa med razveznim postopkom
obdolženke in njenega moža. Slednji je vložil razvezno tožbo,
obdolženka pa je med razvezo predlagala izdajo začasne odredbe, s
katero bi sodišče odločilo, da se mladoletni sin pravdnih strank
zaupa v vzgojo in oskrbo materi. Sodišče pa je predlog na izdajo take
začasne odredbe zavrnilo. Javni tožilec je na podlagi takega sklepa
zmotno štel, da je mladoletni sin začasno dodeljen očetu v vzgojo in
oskrbo. Dokler razvezni postopek ni pravnomočno zaključen, imata
roditelja do svojih otrok enake pravice in obveznosti. Ker torej o
vzgoji in varstvu mladoletnega sina še ni bilo pravnomočno odločeno,
obdolženkino ravnanje ni moč šteti za protipravno. Zato je oprostilna
sodba utemeljena.