TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba tožnice se zavrne in se sodba v zanjo neugodnem delu, ki ga izpodbija, potrdi.

II. Pritožbi toženca se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I in II izreka spremeni tako, da se sedaj glasi:

„I. Po tožbenem zahtevku tožeče stranke:

1. Ugotovi se, da sta pravdni stranki M. B., in Z. B., v času trajanja zakonske zveze s skupnim delom in skupnimi sredstvi pridobila nepremičnino s parc. št. 1540/3 k.o. X, in je na njem delež tožnice Z. B. 40/100, delež toženca M. B. pa 60/100.

2. Pri nepremični s parc. št. 1540/3 k.o. X se odredi vknjižba lastninske pravice na ime tožnice Z. B. v idealnem deležu do 40/100.

3. Prva točka podrejenega tožbenega zahtevka tožeče stranke za izstavitev zemljiškoknjižne listine se zavrne.

II. Po nasprotnem zahtevku tožene stranke:

1. Ugotovi se, da sta pravdni stranki M. B., in Z. B. v času trajanja zakonske zveze pridobila tudi nepremičnino, parc. št. 206/3 k.o. X, travnik v izmeri 718 m2, in stanovanje št. 1 v prvem nadstropju stanovanjskega bloka, ki stoji na parc. št. 2820/2 k.o. X, v velikosti 38,27 m2, na katerem premoženju ima M. B. lastninsko pravico do 60/100 in Z. B. do 40/100.

2. V presežku se nasprotni tožbeni zahtevek glede deležev na skupnem premoženju zavrne.“

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Pri določanju deležev na skupnem premoženju je običajno izhodišče odločanja, koliko je kdo izmed zakoncev v denarju (z dohodki) prispeval k skupnemu premoženju. To razmerje sodišče vrednotno oceni, pri tem si pomaga z objektivnimi opornimi podatki o plačah. Tako dobljen odstotek je treba nato korigirati še z ostalimi okoliščinami.

Morebitna kasnejša odsvojitev ne more za nazaj vplivati na ugotovitev, ali je neka stvar, o kateri je tekla pravda, bila skupno premoženje ali ne in tudi ne na to, kakšni so bili deleži pravdnih strank na njem (ti deleži se namreč določajo po stanju ob zaključku življenjske skupnosti).

Procesne kršitve mora stranka uveljavljati konkretizirano. To pomeni, da mora povsem določno opredeliti procesno dejstvo, na katerega opira očitek procesne kršitve.