Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 108-4299/2012, stran 12015 DATUM OBJAVE: 29.12.2012
VELJAVNOST: od 13.1.2013 / UPORABA: od 13.1.2013
RS 108-4299/2012
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 13.1.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
4299. Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica
Na podlagi 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 13. decembra 2012 sprejel
P O S L O V N I K
Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica
Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: mestni svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov mestnega sveta (v nadaljevanju: svetniki).
(2)
V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe zapisane v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
Delovna telesa mestnega sveta ravnajo po določbah tega poslovnika, če ne sprejmejo svojega.
3. člen
Mestni svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
(1)
Delo mestnega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2)
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če tako določa zakon, statut ali ta poslovnik.
5. člen
(1)
Mestni svet dela na rednih, izrednih, slavnostnih in žalnih sejah.
(2)
Za slavnostne in žalne seje ne veljajo določbe tega poslovnika.
6. člen
(1)
Mestni svet ima žig okrogle oblike. V sredini je grb Mestne občine Nova Gorica, ob krožnici zgoraj napis MESTNA OBČINA NOVA GORICA, spodaj pa napis MESTNI SVET.
Žig mestnega sveta se uporablja na vabilih za seje, na splošnih in posamičnih aktih mestnega sveta in njegovih delovnih teles.
(2)
Za hrambo in pravilno uporabo pečata mestnega sveta je odgovoren pooblaščeni javni uslužbenec.
II. KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA
7. člen
(1)
Mestni svet se konstituira na prvi redni seji.
(2)
Zaradi priprave konstitutivne seje skliče župan najmanj deset dni pred sejo predstavnike vseh strank in list v novoizvoljenem mestnem svetu ter novoizvoljenega župana.
8. člen
(1)
Dnevni red konstitutivne seje zajema naslednje točke:
-
Poročilo občinske volilne komisije o izidu lokalnih volitev
-
Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana
-
Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov mestnega sveta
-
Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana
-
Slovesna zaprisega in nastopni govor župana
-
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)
O dnevnem redu konstitutivne seje mestni svet ne razpravlja in ne odloča.
(3)
O morebitni razširitvi dnevnega reda konstitutivne seje odloči mestni svet, ko je izčrpan dnevni red iz prejšnjega odstavka.
9. člen
(1)
Prvo sejo novoizvoljenega mestnega sveta vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi mestni svet.
(2)
Mestni svet na podlagi poročila občinske volilne komisije ter komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana najprej odloča z javnim glasovanjem in z večino glasov navzočih svetnikov o potrditvi mandatov svetnikov. O potrditvi mandatov, ki niso sporni, mestni svet glasuje skupaj. V primeru spornih mandatov mestni svet najprej razpravlja in odloča posebej o spornih mandatih.
(3)
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je mestni svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma liste kandidatov.
10. člen
Na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana ter na podlagi poročila komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana mestni svet posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma list kandidatov.
11. člen
(1)
Svetnikom preneha mandat, ko se konstituira novi mestni svet.
(2)
Županu preneha mandat, ko mestni svet potrdi mandat novega župana.
(3)
S prenehanjem mandata svetnikov preneha mandat članom nadzornega odbora občine ter članom stalnih in občasnih delovnih telesih mestnega sveta.
12. člen
(1)
Po potrditvi mandata novoizvoljeni župan slovesno zapriseže:
»Prisegam, da bom vestno, odgovorno in pošteno opravljal svoje dolžnosti in upošteval pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Nova Gorica. Z vsemi močmi bom deloval za blaginjo Mestne občine Nova Gorica in njenih prebivalcev.«
(2)
Nato mu dotedanji župan ali predsednik občinske volilne komisije preda županske oznake. Po slovesni zaprisegi in nastopnem govoru novoizvoljeni župan prevzeme nadaljevanje vodenja seje.
13. člen
V nadaljevanju konstitutivne seje mestni svet:
-
imenuje dva overitelja zapisnika,
-
izmed svetnikov izvoli predsednika in štiri člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
14. člen
Novoizvoljeni svetniki prejmejo izkaznico mestnega svetnika.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
3.1. Splošne določbe
15. člen
(1)
Pravice in dolžnosti svetnikov določa zakon, statut občine in ta poslovnik.
(2)
Svetniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu mestnega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so.
(3)
Svetnik ima naslednje pravice:
-
predlagati mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti,
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev mestnega sveta ter predlagati dopolnila teh predlogov,
-
sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej mestnega sveta,
-
predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles mestnega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina svoje predstavnike, če zakon ali splošni akt mestnega sveta izrecno ne določa drugače,
-
po pooblastilu župana zastopati občino na protokolarnih dogodkih,
-
do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom mestnega sveta do nagrade za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
(4)
Svetnik je dolžan varovati podatke zaupne narave, za katere izve pri svojem delu. Podatki zaupne narave so osebni podatki in podatki, ki predstavljajo državno, uradno ali poslovno tajnost, skladno z določbami zakona, splošnega akta mestnega sveta ali splošnega akta organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
16. člen
(1)
Svetnik ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije mestnega svetnika.
(2)
Za druga protipravna dejanja ali opustitve, ki niso povezane s pravicami in dolžnostmi svetnika, je svetnik odškodninsko in kazensko odgovoren in nima imunitete.
17. člen
(1)
Svetnik ali član delovnega telesa, ki se ne more udeležiti seje mestnega sveta ali delovnega telesa, mora svojo odsotnost opravičiti javnemu uslužbencu odgovornemu za delo mestnega sveta, najkasneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov tega ne more storiti do začetka seje, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.
(2)
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga mestnemu svetu njegovo razrešitev.
3.2. Svetniške skupine
18. člen
(1)
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v svetniško skupino. Svetniško skupino sestavljata najmanj dva svetnika. Svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.
(2)
Svetniška skupina je ustanovljena, ko vodja svetniške skupine pisno obvesti župana o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.
19. člen
(1)
Članstvo v svetniški skupini preneha z izstopom ali izključitvijo.
(2)
Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembah sestave svetniške skupine. Županu predloži pristopne izjave novih članov svetniške skupine.
20. člen
Svetniške skupine in samostojni svetniki se v petnajstih dneh po konstituiranju mestnega sveta dogovorijo za stalni sedežni red v dvorani. Če se v tem roku ne dogovorijo, določi sedežni red mestni svet s sklepom na predlog župana.
3.3. Pobude, predlogi in vprašanja svetnikov
21. člen
(1)
Svetnik ima pravico postaviti županu in občinski upravi vprašanja in zahtevati obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v mestnem svetu in njegovih delovnih telesih. Svetnik lahko županu in občinski upravi posreduje pobude in predloge za ureditev določenih vprašanj in sprejem ukrepov iz njihove pristojnosti.
(2)
Za obravnavo pobud, predlogov in vprašanj svetnikov, mora biti na vsaki seji mestnega sveta predvidena posebna točka dnevnega reda, ki se jo uvrsti med prve tri točke in sme trajati največ eno uro. Pobude, predloge in vprašanja vložijo svetniki v pisni obliki. Svetnik lahko na seji poda kratko ustno obrazložitev pobude, predloga ali vprašanja, ki ne sme trajati več kot tri minute. K razpravi se prijavi predhodno z elektronsko pošto ali pisno na sami seji, do začetka obravnave te točke. Pobude, vložene v roku 3 dni pred sejo, se svetnikom posreduje pred začetkom seje.
22. člen
(1)
Odgovor na pobude, predloge in vprašanja iz prejšnjega člena podajo praviloma župan ali direktor občinske uprave oziroma predstojniki oddelkov občinske uprave neposredno na sami seji, če je bila pobuda, predlog ali vprašanje vloženo pisno najmanj tri dni pred sejo, upoštevajoč vrstni red prijav, sicer pa na prvi naslednji seji.
(2)
Kdor je zadolžen za pripravo odgovora, mora obvestiti mestni svet o razlogih za podaljšanje roka za odgovor, če odgovora iz utemeljenih razlogov ni mogel pripraviti za naslednjo sejo.
(3)
Če svetnik ni zadovoljen s posredovanim odgovorom, lahko od župana ali občinske uprave zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga mestnemu svetu, da o zadevi razpravlja. Mestni svet o tem odloči brez razprave. V primeru ugoditve predlogu, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. Gradivo pripravi občinska uprava.
(4)
Replik na pobude, predloge in vprašanja ni.
IV. SEJE MESTNEGA SVETA
4.1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
23. člen
(1)
Na zadnji seji mestnega sveta v koledarskem letu sprejme mestni svet na predlog župana program dela.
(2)
Redno sejo mestnega sveta skliče župan na podlagi programa dela ali po sklepu mestnega sveta. Župan lahko ob soglasju večine vodij svetniških skupin skliče sejo mestnega sveta izven terminov določenih v programu dela. Za sklic seje lahko župan pooblasti enega od podžupanov.
(3)
Redna seja mestnega sveta in njegovih delovnih teles ne sme biti sklicana ob nedeljah in praznikih ali v času letnega odmora, ki se določi z letnim programom dela.
(4)
Vabilo in gradivo za redno sejo mestnega sveta mora biti dostavljeno svetnikom in drugim povabljenim najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo. Gradivo se lahko dostavi kasneje oziroma tik pred sejo samo v izrednih primerih, ko bi zaradi zamude lahko nastala nepopravljiva škoda. V tem primeru odloča mestni svet o uvrstitvi zadeve na dnevni red z večino glasov vseh svetnikov.
24. člen
(1)
Župan skliče izredno sejo mestnega sveta, ko za obravnavanje in odločanje v nujnih zadevah ni mogoče sklicati redne seje mestnega sveta v rokih in pod pogoji, določenimi v statutu in tem poslovniku. O sprejemu dnevnega reda izredne seje odloča mestni svet z večino glasov vseh svetnikov.
(2)
Vabilo z gradivom za izredno sejo mestnega sveta mora biti dostavljeno svetnikom najmanj tri dni pred sejo. V izrednih razmerah lahko župan skliče izredno sejo tudi v krajšem roku, pod pogojem, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki. V tem primeru se dnevni red seje in gradivo predloži na sami seji.
25. člen
Župan skliče slavnostno sejo mestnega sveta v počastitev praznika mestne občine.
26. člen
(1)
Na sejo mestnega sveta župan povabi predsednika nadzornega odbora mestne občine, direktorja občinske uprave in vse, katerih navzočnost je potrebna pri obravnavi posameznih točk predlaganega dnevnega reda.
(2)
Župan lahko povabi na sejo tudi strokovnjake za posamezna področja, predstavnike civilne družbe in druge osebe, ki lahko prispevajo k boljšim rezultatom dela mestnega sveta.
(3)
Osebe, ki niso vabljene na sejo, lahko razpravljajo na seji mestnega sveta le, če jim to dovoli predsedujoči na podlagi predhodne pisne vloge, ki jo morajo vložiti najmanj štiriindvajset ur pred začetkom seje.
(4)
Svetniki in župan imajo pravico predlagati, da druge osebe, ki niso svetniki, lahko razpravljajo na seji mestnega sveta. Sklep o tem sprejme mestni svet brez razprave.
27. člen
(1)
Predlog dnevnega reda za sejo mestnega sveta pripravi župan. Na dnevni red seje se lahko uvrstijo samo tiste točke, ki izpolnjujejo pogoje za obravnavo v skladu s tem poslovnikom.
(2)
Svetniki in drugi upravičeni predlagatelji lahko zahtevajo uvrstitev posamezne točke na predlog dnevnega reda seje, če gradivo za obravnavo pošljejo javnemu uslužbencu odgovornemu za delo mestnega sveta najmanj deset dni pred dnem, določenim za sklic seje.
(3)
Mestni svet ne more odločiti, da se na dnevni red seje uvrstijo zadeve, če svetnikom ni bilo predloženo gradivo ali župan, kadar ni predlagatelj, in pristojno delovno telo nista zavzela stališča do predloženega gradiva. V nujnem primeru, ali ko je predloženo gradivo vezano na spoštovanje rokov in so razlogi nastali po sklicu mestnega sveta, lahko mestni svet odloči drugače.
4.2. Potek seje
4.2.1. Vodenje seje
28. člen
(1)
Sejo mestnega sveta vodi župan. Za vodenje seje mestnega sveta lahko župan pooblasti enega od podžupanov ali enega od svetnikov mestnega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2)
Predsedujoči na seji mestnega sveta ima pravico in dolžnost, da:
-
ugotavlja sklepčnost,
-
vodi sejo po sprejetem dnevnem redu,
-
daje govornikom besedo,
-
skrbi za red in mir na seji,
-
vodi glasovanje in ugotavlja izid glasovanja,
-
podpisuje akte, ki jih sprejme mestni svet, in
-
skrbi za izvajanje tega poslovnika.
29. člen
Na začetku seje predsedujoči kratko predstavi predvideni potek seje, predstavi povabljene in pove, kateri svetniki so opravičili svojo odsotnost.
4.2.2. Ugotavljanje sklepčnosti
30. člen
(1)
Predsedujoči pred začetkom seje mestnega sveta ugotovi ali je mestni svet sklepčen. Mestni svet je sklepčen, če je na seji prisotna več kot polovica vseh svetnikov mestnega sveta. Če je podan dvom o sklepčnosti seje, predsedujoči odredi ugotavljanje prisotnosti s poimenskim klicanjem.
(2)
Predsedujoči mora ugotavljati sklepčnost pred vsakim glasovanjem. Ugotavljanje sklepčnosti lahko zahteva svetnik ali svetniška skupina.
(3)
V primeru ugotovljene nesklepčnosti lahko predsedujoči odredi, da se seja prekine. Predsedujoči lahko odredi, da se seja nadaljuje še isti dan, lahko pa preloži nadaljevanje seje na drug dan, če sklepčnosti ni mogoče zagotoviti.
(4)
Ko predsedujoči ugotovi sklepčnost, predlaga izvolitev dveh overiteljev zapisnika. O izvolitvi overiteljev zapisnika odloča mestni svet brez razprave.
4.2.3 Dnevni red
31. člen
(1)
Mestni svet najprej razpravlja in glasuje o predlogih svetnikov ali svetniških skupin, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda. Župan lahko brez razprave in glasovanja umakne z dnevnega reda le zadeve, katerih predlagatelj je sam.
(2)
V nadaljevanju mestni svet razpravlja in glasuje o predlogih, da se dnevni red razširi z novimi točkami dnevnega reda. O razširitvi dnevnega reda sklepa mestni svet z večino glasov vseh svetnikov.
(3)
Mestni svet nato razpravlja in glasuje o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek, zamenjavo vrstnega reda predlaganih točk ali o drugih procesnih predlogih v zvezi s potekom seje.
(4)
Obvezna sestavina dnevnega reda je poročilo o izvršenih sklepih.
(5)
Po končani razpravi in glasovanju o zadevah iz prvega, drugega in tretjega odstavka, predsedujoči da na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
4.2.4 Zapisnik prejšnje seje
32. člen
(1)
Mestni svet pod 1. točko dnevnega reda praviloma obravnava zapisnik prejšnje seje. Svetnik lahko poda pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb in dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči mestni svet.
(2)
Po obravnavi morebitnih pripomb in korekciji pomanjkljivosti, da predsedujoči na glasovanje predlog sklepa o sprejemu zapisnika. Sprejeti zapisnik podpišejo predsedujoči, overitelja zapisnika in javni uslužbenec odgovoren za delo mestnega sveta.
4.2.5 Predstavitev zadeve
33. člen
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po vrstnem redu, ki ga določa sprejet dnevni red seje. Med sejo lahko mestni svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. Sklep o tem sprejme mestni svet brez razprave.
(2)
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko župan oziroma drug predlagatelj poda dopolnilno obrazložitev. Predlagatelj je dolžan podati dopolnilno obrazložitev, kadar tako sklene mestni svet. Dopolnilna obrazložitev sme trajati praviloma največ deset minut.
(3)
V primeru, ko župan ni predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Predstavitev mnenja lahko traja največ pet minut.
(4)
Pred pričetkom razprave dobi besedo predsednik delovnega telesa mestnega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Beseda predsednika delovnega telesa lahko traja največ pet minut.
4.2.6 Razprava
34. člen
(1)
Svetniki imajo pravico razpravljati o vseh vprašanjih glede sprejetih točk dnevnega reda in predlagati spremembe in dopolnila predlaganih aktov. Predsedujoči mora pred glasovanjem pozvati svetnike k razpravi, razen če statut ali ta poslovnik izrecno ne določa drugače.
(2)
Svetniki dobijo besedo po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi s pomočjo elektronske naprave ali z dvigom roke v primeru nedelovanja elektronske naprave. Predstavnik svetniške skupine lahko obrazloži stališče svetniške skupine, ki ne sme biti daljše od osem minut. Razprava posameznega svetnika lahko traja največ pet minut.
(3)
Razpravljavec lahko razpravlja le enkrat pri vsaki točki dnevnega reda. Obrazložitev glasu je možna samo v okviru razprave.
35. člen
(1)
Svetniki, župan, direktor občinske uprave, predstojnik oddelka občinske uprave ali drug strokovni delavec občinske uprave, predlagatelj zadeve ali druge osebe, ki skladno s tem poslovnikom sodelujejo v razpravi, imajo pravico do dveh replik pri posamezni točki dnevnega reda.
(2)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se za repliko ne šteje razprava, ki je potrebna zaradi pojasnitve stališča oziroma mnenja, kolikor je bil njen pomen napačno interpretiran. Replika mora biti konkretna in se mora nanašati na vsebino razprave, sicer jo predsedujoči prepove. Replik na repliko ni.
(3)
Če je bilo osebi iz prvega odstavka tega člena v razpravi na seji mestnega sveta postavljeno vprašanje ali je bil osebno imenovan, ima ta pravico, da na vprašanje odgovori. Odgovor na postavljeno vprašanje lahko poda pred razpravo naslednjega prijavljenega razpravljavca. Odgovor na postavljeno vprašanje se ne šteje za repliko.
(4)
V primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena se svetnik prijavi k besedi tako, da dvigne roko in glasno reče »replika«. Predsedujoči mora dati svetnikom besedo po vrstnem redu prijav in takoj po zaključku razprave, na katero se replika nanaša. Replika sme trajati največ dve minuti.