TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. stavek I. točke in II. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Do škodnega dogodka je prišlo, ko se je tožnik zaradi vetra in prepiha odločil zapreti vrata pralnice in mu je pri tem zaradi težav pri zapiranju vrat stisnilo srednji prst desne roke. V zvezi s temeljem odškodninske odgovornosti je sodišče prve stopnje presodilo, da je podana krivdna odgovornost prve toženke, saj kljub temu, da je vedela, da se vrata pralnice s težavo zapirajo, pri čemer je bila odgovornost za zatikanje na njeni strani, ni poskrbela za ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti pri delu v skladu z določbo 1. odstavka 8. člena ZVZD. Podana je tudi tožnikova sokrivda v višini 20%, saj je tožnik tudi sam, s tem ko ni uporabil modrih ročic, namenjenih zapiranju vrat, pripomogel, da je prišlo do škodnega dogodka.

Tožniku ni mogoče očitati opustitve zdravniške oskrbe takoj po poškodbi v smislu opustitve razumnih ukrepov k zmanjšanju škode v smislu 243. člena OZ. Glede na ugotovitve, da tožnikova rana ob poškodbi ni bila globoka oziroma je šlo za banalno poškodbo in je tožnikov sodelavec tožniku rano oskrbel, rana pa tožniku ob sami poškodbi ni povzročala težav, je njegovo ravnanje, da ni takoj poiskal zdravniške pomoči, življenjsko in v skladu z ravnanjem povprečnega človeka. Zdravniško pomoč je tožnik poiskal takoj po poslabšanju poškodbe, ko ga je začel boleti poškodovan prst in so se že razvili znaki okužbe, to je v treh dneh po poškodbi. Pojav okužbe je skladen z izvedenčevim pojasnilom na zaslišanju, da se taka okužba načeloma lahko razvije v nekaj dneh oziroma v 3 dneh. Neživljenjsko bi bilo zato pričakovati, da bi moral tožnik že ob najmanjši rani poiskati zdravniško oskrbo.