na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o poslovanju državnega odvetništva
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-3058/2017, stran 8687 DATUM OBJAVE: 17.11.2017
VELJAVNOST: od 20.11.2017 / UPORABA: od 20.11.2017
RS 64-3058/2017
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 13.7.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
3058. Pravilnik o poslovanju državnega odvetništva
Na podlagi 5. člena in v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena, tretjim odstavkom 40. člena, tretjim odstavkom 45. člena, tretjim odstavkom 46. člena, tretjim odstavkom 48. člena, s četrtim odstavkom 50. člena in 10. ter 21. točko drugega odstavka 80. člena Zakona o državnem odvetništvu (Uradni list RS, št. 23/17) in po predhodno pridobljenem mnenju generalnega državnega odvetnika z dne 15. 11. 2017 minister za pravosodje izdaja
P R A V I L N I K
o poslovanju državnega odvetništva
o poslovanju državnega odvetništva
I. poglavje SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja poslovanje Državnega odvetništva Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo), način dostopa in sistem zavarovanja osebnih podatkov, pristojnost in organiziranje dela kolegija državnega odvetništva, spremembe letnega razporeda dela, pravila o obveščanju javnosti, pravila o obveščanju v zadevah pred mednarodnimi sodišči, mednarodnimi arbitražami in o pomembnejših zadevah pred sodišči v Republiki Sloveniji ali tujimi sodišči, pravila za pripravo programa reševanja povečanega števila nerešenih zadev, pravila vrstnega reda obravnavanja zadev in ukrepe za zagotavljanje varnosti.
II. poglavje POSLOVANJE DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA
2. člen
(varovanje ugleda)
Višji državni odvetniki, državni odvetniki (v nadaljnjem besedilu: državni odvetnik) in kandidati za državne odvetnike (v nadaljnjem besedilu: kandidat) ter drugi javni uslužbenci, se morajo vselej vesti tako, da varujejo samostojnost, ugled in dostojanstvo državnega odvetništva.
3. člen
(obveščanje in javnost dela)
(1)
Državno odvetništvo o svojem delu tekoče in transparentno obvešča javnost, in sicer v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo, zakonom, ki ureja medije, zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri čemer ravna v skladu z določbami, ki urejajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, in upošteva splošne zahteve po spoštovanju nepristranskosti sodstva in posledično ne komentiranju nepravnomočno končanih sodnih postopkov.
(2)
Državno odvetništvo o svojem delu obvešča javnost:
-
na spletni strani državnega odvetništva,
-
s sporočili za javnost in na novinarskih konferencah,
-
z odgovori na novinarska vprašanja in z odgovori na vprašanja ostale zainteresirane javnosti,
-
z letnim poročilom,
-
v sredstvih javnega obveščanja, publikacijah in glasilih in
-
na drug ustrezen način.
(3)
Državno odvetništvo pri obveščanju javnosti medijem zagotavlja enake možnosti informiranja. Glede na naravo in pomen zadeve lahko sporočila in podatke, ki so pisno posredovani posameznim medijem, objavi v obliki, ki je dostopna drugim medijem in javnosti.
(4)
Vsako obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost, tajnost in druge zakonite interese strank ter drugih udeležencev v postopku, ugled in samostojnost državnega odvetništva in ne škoduje interesom postopka.
(5)
Za spremljanje sredstev javnega obveščanja in obveščanje javnosti skrbi generalni državni odvetnik, predstavnik za odnose z javnostmi ali druga oseba, ki jo za to pooblasti generalni državni odvetnik.
4. člen
(poslovni in delovni čas)
(1)
Poslovni čas državnega odvetništva je od ponedeljka do četrtka od 9. do 15. ure in v petek od 9. do 14.30 ure.
(2)
Državno odvetništvo ima premakljiv začetek in konec delovnega časa. Začetek delovnega časa državnega odvetništva je od ponedeljka do petka med 7. in 9. uro, konec delovnega časa pa med 15. in 18. uro, v petek med 14.30 in 18. uro.
(3)
Nujne zadeve in že začete obravnave, naroki ali obravnave, katerih preložitev bi povzročila večje stroške ali zavlačevanje postopka, se opravijo ne glede na trajanje delovnega časa.
(4)
Generalni državni odvetnik lahko posameznemu državnemu odvetniku, kandidatu ali drugemu javnemu uslužbencu določi drugačen razpored delovnega časa, če to zahteva nemoteno opravljanje dela državnega odvetništva.
(5)
Na delovna dneva 24. in 31. decembra je poslovni čas državnega odvetništva od 8. do 13. ure.
5. člen
(obvezna prisotnost)
(1)
Obvezna prisotnost državnih odvetnikov, kandidatov in drugih javnih uslužbencev je od 9. do 15. ure, v petek pa do 14.30 ure.
(2)
Za organiziranje dela v času sodnih počitnic, določenih v zakonu, ki ureja sodišča, pa tudi za čas pred prazniki in dela prostimi dnevi ali po njih, vodja oddelka na sedežu ali zunanjega oddelka (v nadaljnjem besedilu: vodja oddelka) zaradi nemotenega poslovanja državnega odvetništva, določi obvezno prisotnost državnih odvetnikov, kandidatov in drugih javnih uslužbencev. Če to ni možno, je dolžan o tem takoj obvestiti generalnega državnega odvetnika in nadaljevati z delom do prejema ustrezne odredbe.
6. člen
(obveščanje o odsotnostih)
(1)
Način obveščanja o vsaki odsotnosti z dela zaradi zagotavljanja nemotenega poslovanja državnega odvetništva poteka v skladu s splošnimi navodili generalnega državnega odvetnika, s katerimi se zagotavlja enotno opravljanje nalog državnega odvetništva.
(2)
Vodja oddelka je dolžan organizirati izrabo dopustov in drugih odsotnosti tako, da so na oddelku vedno navzoči vsaj en državni odvetnik ali kandidat ter ustrezno število ostalih javnih uslužbencev.
7. člen
(poslovanje s strankami)
(1)
Državni odvetniki in kandidati poslujejo s strankami neposredno ali pisno.
(2)
Državni odvetnik in kandidat morata zagotoviti, da se vsako poslovanje državnega odvetnika in kandidata iz prejšnjega odstavka zabeleži v spisu.
8. člen
(prepoved izražanja osebnega mnenja)
Državni odvetniki, kandidati in drugi javni uslužbenci pri stikih s fizičnimi in pravnimi osebami ne smejo izražati svojega osebnega mnenja o pravilnosti odločitev ali dejanjih, ne dajati izjav o verjetnem izidu posamezne zadeve in o predvidenih ali načrtovanih ukrepih.
9. člen
(samostojno podajanje informacij)
(1)
Državni odvetnik ali kandidat, ki je na javnem procesnem dejanju ali pri drugih javnih oblikah dela državnega odvetništva opravljal zastopanje pred sodišči, lahko samostojno podaja informacije medijem o posameznih izvršenih oziroma načrtovanih dejanjih, če vodja oddelka za posamezno zadevo ne določi drugače.
(2)
Vodja oddelka lahko na zahtevo medijev le-tem samostojno posreduje podatke o tem, ali je določeno zadevo obravnaval in o stanju reševanja zadeve.
(3)
O obveščanju javnosti o pomembnih zadevah se mora vodja oddelka predhodno posvetovati z generalnim državnim odvetnikom.
(4)
O obveščanju javnosti iz drugega odstavka tega člena vodja oddelka pisno obvesti urad generalnega državnega odvetnika.
10. člen
(označba prostorov in opreme državnega odvetništva)
(1)
Ob vhodu v zgradbo, v kateri ima državno odvetništvo svoje prostore, mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla velikosti 60 x 40 cm, na vrhu katere je državni grb Republike Slovenije, nato napis »Republika Slovenija« in pod njim naziv državnega odvetništva, pri zunanjih oddelkih pa tudi označba, da gre za zunanji oddelek.
(2)
Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo generalni državni odvetnik, namestnik generalnega državnega odvetnika, vodja oddelka, državni odvetniki in kandidati, mora biti pritrjena pravokotna ploščica z imenom in priimkom ter funkcijo ali položajem.
(3)
Na vhodnih vratih v posamezne prostore v zgradbi, v katerih delajo drugi javni uslužbenci, morajo biti pritrjeni napisi, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v prostorih, kot so vložišče, urad generalnega državnega odvetnika, vpisnik, strojepisnica, finančno računovodska služba ter imena in priimki javnih uslužbencev. Pri generalnem sekretarju in vodjih služb pa se poleg imena in priimka zapiše tudi položaj.
(4)
Na vseh vhodnih vratih prostorov je tudi številka prostora.
11. člen
(hišni red)
S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov državnega odvetništva, čas zadrževanja zaposlenih v zgradbi, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev, uporabo pripadajočega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov.
12. člen
(napisi na dvojezičnih območjih)
Na območjih občin, v katerih živita avtohtoni italijanska in madžarska narodna skupnost, so vsi napisi tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
13. člen
(grb)
V uradu generalnega državnega odvetnika in v uradih zunanjih oddelkov je nameščen grb Republike Slovenije.
III. poglavje KOLEGIJSKO DELO IN DODELJEVANJE ZADEV
14. člen
(oblike kolegijskega dela)
(1)
Zaradi usklajevanja dela in učinkovitega opravljanja zadev z delovnega področja državnega odvetništva, sprejemanja pravnih stališč do posameznih pravnih vprašanj, usklajevanja dela posameznih oddelkov, izboljšanja metode dela, strokovnega izpopolnjevanja in drugih vprašanj, ki so pomembna za delo državnega odvetništva, sklicuje generalni državni odvetnik kolegij državnega odvetništva ter sestanke enega, več ali vseh oddelkov ali drugih organizacijskih enot in imenuje stalne ali občasne delovne skupine.
(2)
Sestanke oddelka na sedežu oziroma zunanjega oddelka lahko poleg generalnega državnega odvetnika sklicuje tudi vodja oddelka.
15. člen
(kolegij državnega odvetništva)
(1)
Kolegij državnega odvetništva sprejema stališča o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo predpisov in enotno izvrševanje pristojnosti državnega odvetništva.
(2)
Člani kolegija državnega odvetništva so generalni državni odvetnik, njegov namestnik, vodje oddelkov ter generalni sekretar državnega odvetništva.
(3)
Pobudo za sprejem ali spremembo že sprejetega pravnega stališča lahko da vsak državni odvetnik neposredno ali prek vodje oddelka.
(4)
Državno odvetništvo sprejema pravna stališča do posameznih pravnih vprašanj, ki se kažejo pri delu državnega odvetništva, kolegijih ter delovnih sestankih oddelkov na sedežu in zunanjih oddelkih. O pravnih stališčih oddelka vodja oddelka obvesti generalnega državnega odvetnika, njegovega namestnika, vse državne odvetnike in kandidate. O pravnih stališčih, sprejetih na kolegiju državnega odvetništva, generalni državni odvetnik obvesti vse državne odvetnike in kandidate.
(5)
Zaradi zagotavljanja usklajenega dela, enotne prakse pri delu in enotne uporabe predpisov lahko generalni državni odvetnik izda splošno navodilo, s katerimi se zagotavlja enotna uporaba predpisov in enotno opravljanje nalog državnega odvetništva.
16. člen
(program reševanja povečanega števila nerešenih zadev)
(1)
Generalni državni odvetnik sprejme program reševanja povečanega števila nerešenih zadev (v nadaljnjem besedilu: program), ko oceni, da je na sedežu ali zunanjih oddelkih prišlo do povečanega števila nerešenih zadev.
(2)
S programom se uvedejo ukrepi za zmanjševanje nerešenih zadev kot so kadrovske spremembe, začasna prerazporeditev delovnega časa, izvajanje dodatnega usposabljanja, delovni sestanki ter drugi ustrezni ukrepi.
17. člen
(letni razpored dela)
(1)
Z letnim razporedom dela generalni državni odvetnik določi razporeditev državnih odvetnikov in kandidatov na določena pravna področja ter vodje oddelkov.
(2)
Generalni državni odvetnik izdela letni razpored dela za naslednje koledarsko leto in ga objavi na spletni strani državnega odvetništva najpozneje do 15. decembra tekočega leta.
(3)
Letni razpored dela se uporablja od 1. januarja naslednjega leta.
18. člen
(pravila razporejanja)
(1)
Pri razporeditvi državnih odvetnikov in kandidatov na posamezno pravno področje se upoštevajo potrebe državnega odvetništva ter delovne izkušnje in usposobljenost za delo na posameznem pravnem področju ter skrb za zagotovitev enakomerne delovne obremenitve državnih odvetnikov in kandidatov.
(2)
Če pripad zadev določenega pravnega področja ni tolikšen, da bi bil razporejeni državni odvetnik z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, rešuje državni odvetnik tudi zadeve z drugega pravnega področja na podlagi letnega razporeda dela.
(3)
Če obseg dela na določenem pravnem področju ni tolikšen, da bi bil razporejeni kandidat z delom na tem pravnem področju polno delovno obremenjen, se kandidatu dodeli strokovno delo tudi z drugega pravnega področja na podlagi letnega razporeda.
(4)
Pri razporeditvi državnega odvetnika za vodjo oddelka ali njegovega namestnika se poleg delovnih izkušenj in usposobljenosti za delo na posameznem pravnem področju, upošteva tudi njegove vodstvene sposobnosti in sposobnost za organizacijo dela.
19. člen
(spremembe letnega razporeda dela)
(1)
Letni razpored dela se lahko med letom spremeni zaradi spremembe števila zaposlenih državnih odvetnikov in kandidatov, prerazporeditve državnega odvetnika ali kandidata z enega na drug oddelek, spremembe vodje oddelka ali števila oddelkov, bistvenega povečanja števila zadev določene vrste, zahteve, da se posamezne vrste zadev ali posamezna opravila v zadevi prednostno rešujejo oziroma rešujejo v drugi organizacijski enoti, ali če se določi novo ali spremeni dosedanje nadomeščanje zaradi daljše odsotnosti državnih odvetnikov ali kandidatov.
(2)
Pri spremembi letnega razporeda dela se pri razporedu zadev smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
20. člen
(dodeljevanje zadev)
(1)
Posameznemu državnemu odvetniku ali kandidatu se spisi s posameznega pravnega področja ali vrste zadev znotraj pravnega področja dodeljujejo praviloma po vrstnem redu prispetja v skladu z letnim razporedom dela in tem pravilnikom.
(2)
Ob dodelitvi zadeve ali kasneje se lahko določi tudi kandidata, ki pod vodstvom državnega odvetnika v tej zadevi opravlja strokovno delo.
(3)
Na način iz prejšnjega odstavka se določi tudi strokovno sodelovanje oziroma pomoč posameznih državnih odvetnikov pri reševanju zadev drugih nosilcev spisa (stranski nosilci spisa), glede na njihovo specialistično znanje, izkušnje in obremenitev.
21. člen
(dodeljevanje zadev na oddelku)
(1)
Na oddelku se nove zadeve dodeljujejo posameznemu državnemu odvetniku ali kandidatu na naslednje načine:
-
dnevno prispele zadeve se dodeljujejo državnim odvetnikom ali kandidatom po vrstnem redu prispetja ob upoštevanju šifranta državnih odvetnikov,
-
če na isti dan prispe več zadev, se te najprej razdelijo po abecednem redu začetnic priimkov ali nazivov strank, ki so sprožile postopek ali predlagale uvedbo postopka, ter se dodelijo državnim odvetnikom ali kandidatom ob upoštevanju šifranta državnih odvetnikov in kandidatov,
-
če se vodijo vpisniki po različnih vrstah zadev, se zadeve dodeljujejo državnim odvetnikom ali kandidatom po vrstnem redu šifrantov za vsako vrsto zadev posebej in
-
zadeva, ki jo je državni odvetnik ali kandidat že obravnaval (predhodni postopek, mnenje, ponovno aktivirana zadeva), se dodeli v reševanje istemu državnemu odvetniku ali kandidatu.
(2)
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka odredi drugačen vrstni red dodeljevanja novih zadev na oddelku ali odredi, da se določene vrste novih zadev dodeljujejo v reševanje določenemu državnemu odvetniku ali kandidatu na tem oddelku.
(3)
Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka odredi, da se zadeva ali posamezne vrste zadev zaradi enakomerne obremenitve dodelijo v reševanje drugemu oddelku oziroma državnemu odvetniku ali kandidatu na drugem oddelku.
22. člen
(zmanjšanje obsega rednega pripada)
Generalni državni odvetnik lahko vodjem oddelkov ter državnim odvetnikom, ki so odgovorni za delo najmanj treh kandidatov na posameznem pravnem področju, z odredbo ustrezno zmanjša obseg rednega pripada, vendar največ za 40 odstotkov.
23. člen
(nadomeščanje)
Ob nastopu dela na državnem odvetništvu lahko generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka z odredbo določi državnemu odvetniku oziroma kandidatu osebo, ki ga nadomešča.
24. člen
(začasna prerazporeditev)
Zaradi zagotovitve nemotenega dela na posameznem oddelku lahko generalni državni odvetnik z odredbo na ta oddelek začasno prerazporedi enega ali več državnih odvetnikov oziroma kandidatov.
25. člen
(informatizirano dodeljevanje zadev)
(1)
Za dodeljevanje zadev po določbah tega pravilnika se lahko uporabi način dodeljevanja zadev z računalniškim programom, ki omogoča samodejno določanje državnih odvetnikov ali kandidatov kot nosilcev spisov.
(2)
Zaradi potreb informacijskega sistema so državni odvetniki, kandidati in drugi javni uslužbenci označeni s šifro.
26. člen
(pregled pripada zadev)
(1)
Pravica do vpogleda v podatke iz informacijskega sistema se uresničuje tako, da javni uslužbenec v generalnem sekretariatu najmanj vsake tri mesece pripravi poročila o pripadu zadev in obremenitvi državnih odvetnikov in kandidatov.
(2)
Vodja oddelka na podlagi podatkov v informacijskem sistemu celovito oceni enakomerno obremenjenost državnih odvetnikov ali kandidatov na oddelku ter generalnemu državnemu odvetniku predlaga potrebne ukrepe za njeno zagotovitev.
27. člen
(začasna predodelitev zadev ob daljši odsotnosti)
(1)
Če je državni odvetnik ali kandidat odsoten več kot en mesec in oseba, ki ga nadomešča, zaradi preobremenjenosti ne more obravnavati zadev, se zadeve, ki so mu bile že dodeljene, začasno predodelijo v reševanje drugim državnim odvetnikom ali kandidatom na oddelku. Zadeve se začasno predodelijo v reševanje drugim državnim odvetnikom ali kandidatom tudi v primeru napovedane daljše odsotnosti državnega odvetnika ali kandidata.
(2)
O predodelitvi zadev odloči generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka.
28. člen
(začasna ustavitev dodeljevanja zadev)
(1)
Zaradi odsotnosti, daljše od enega meseca, ali napovedane daljše odsotnosti, lahko generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka, odsotnemu državnemu odvetniku ali kandidatu začasno ustavi dodeljevanje novih zadev. V tem primeru se zadeve dodeljujejo drugim državnim odvetnikom na oddelku v skladu z 21. členom tega pravilnika.
(2)
Če državni odvetnik prejme v delo izjemno zahtevno, obsežno in nujno zadevo oziroma mu generalni državni odvetnik z odredbo naloži kakšno drugo nujno delo ali izvedbo naloge, se mu lahko tudi na predlog vodje oddelka začasno ustavi dodeljevanje novih zadev, reševanje tekočih zadev pa se lahko začasno predodeli državnemu odvetniku, ki ga nadomešča ali drugemu državnemu odvetniku. V takem primeru mora državni odvetnik o opravljenem delu tedensko obveščati generalnega državnega odvetnika.
29. člen
(predodelitev ene ali več zadev)
Ob povečanju ali zmanjšanju števila državnih odvetnikov ali kandidatov na posameznem oddelku, lahko generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka odredi predodelitev ene ali več zadev na drugega državnega odvetnika ali kandidata znotraj oddelka ali na drug oddelek.
30. člen
(združitev, izločitev in razdružitev zadev)
(1)
Če sodišče združi zadeve, jih združi tudi državno odvetništvo, razen če generalni državni odvetnik sam ali na predlog vodje oddelka odloči drugače.
(2)
Če sodišče izloči posamezne zadeve, se zadeve dodelijo istemu nosilcu.
(3)
Za razdružene zadeve se uporablja prejšnji odstavek.
31. člen
(množični spori)
Če je vloženih več zadev z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem, se po časovnem zaporedju vložitve zadev te razdelijo med dva ali več državnih odvetnikov, ob upoštevanju vrstnega reda šifranta v vpisniku, z namenom zagotovitve specializacije.
32. člen
(letno poročilo o delu oddelka)
Vodje oddelkov ob koncu koledarskega leta pripravijo letno poročilo o delu oddelka ter ga najpozneje do 20. januarja v tekočem letu posredujejo generalnemu državnemu odvetniku.
IV. poglavje POSLOVANJE MEDNARODNEGA ODDELKA
33. člen
(naloge mednarodnega oddelka)
(1)
Državno odvetništvo o vsaki pritožbi proti Republiki Sloveniji, ki jo prejme od Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: Evropsko sodišče), obvesti Ministrstvo za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Če državno odvetništvo oceni, da je v zvezi z zadevo pred Evropskim sodiščem smotrno skleniti poravnavo, o tem seznani ministrstvo.
34. člen
(postopek v primeru, ko državni odvetnik ne more opravljati nalog zastopanja)
Če državni odvetnik, razporejen v mednarodni oddelek, zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja pred mednarodnim sodiščem ali mednarodno arbitražo v posamezni zadevi, vodja mednarodnega oddelka čim prej predlaga generalnemu državnemu odvetniku, da Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predlaga, da za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno usposobljeno osebo v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo. Generalni državni odvetnik posreduje vladi o tem obrazložen predlog.
35. člen
(obveščanje ministrstva za zunanje zadeve)
V primeru meddržavnih postopkov in v postopkih pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, ki imajo pomembnejše mednarodnopravne oziroma zunanjepolitične posledice ali vplive, državni odvetnik, ki mu je zadeva dodeljena, o zadevi čim prej obvesti vodjo mednarodnega oddelka in generalnega državnega odvetnika. Vodja mednarodnega oddelka posreduje obvestilo o zadevi Ministrstvu za zunanje zadeve in o tem seznani tudi generalnega državnega odvetnika.
36. člen
(pomoč pri zastopanju)
Če vodja mednarodnega oddelka na predlog državnega odvetnika, razporejenega v mednarodni oddelek, meni, da bi bilo za pomoč pri zastopanju k sodelovanju smiselno pritegniti drugo strokovno usposobljeno domačo ali tujo fizično ali pravno osebo, generalnemu državnemu odvetniku čim prej predlaga, da vladi posreduje predlog za imenovanje take osebe v skladu z zakonom, ki ureja državno odvetništvo.
37. člen
(obveščanje o izvrševanju finančnih obveznosti)
Državno odvetništvo o plačilu finančnih obveznosti v zvezi s postopki pred Evropskim sodiščem obvesti Svet Evrope ter o tem seznani ministrstvo.
38. člen
(sodelovanje v postopku izvrševanja sodb)
(1)
Državni odvetnik, razporejen v mednarodni oddelek, čim prej po izreku sodbe Evropskega sodišča proti Republiki Sloveniji pošlje obvestilo o sodbi ter poročilo, ki vsebuje tudi povzetek sodbe, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, pristojnim ministrstvom in drugim organom.
(2)
Državni odvetnik, razporejen v mednarodni oddelek, čim prej seznani ministrstvo s predlogi ukrepov, za katere meni, da bi bili potrebni za izvršitev sodbe.
(3)
Po prejemu sodbe Evropskega sodišča državno odvetništvo sodbo nemudoma posreduje v prevod v slovenski jezik pristojni vladni službi za prevajanje. Državno odvetništvo prevod sodbe objavi na svoji spletni strani.
V. poglavje IZOBRAŽEVANJE
39. člen
(oblike izobraževanja)
(1)
Izobraževanje obsega šolo državnega odvetništva in druge oblike izobraževanja državnih odvetnikov, kandidatov in drugih javnih uslužbencev. Letni program izobraževanja državnih odvetnikov in kandidatov izdela državni odvetnik, ki je z letnim razporedom zadolžen za izobraževanje, za druge javne uslužbence pa generalni sekretar. Državni odvetnik, ki je z letnim razporedom zadolžen za izobraževanje, je predstavnik državnega odvetništva v strokovnem svetu Centra za izobraževanje v pravosodju (v nadaljnjem besedilu: center).
(2)
Šola državnega odvetništva je oblika rednega strokovnega izobraževanja.
(3)
Program šole državnega odvetništva se oblikuje na podlagi analize ugotovitev poročil o opravljenih pregledih dela oddelkov in državnih odvetnikov ter ugotovitev pri obravnavanju zadev v pritožbenem postopku in postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.
(4)
Druge oblike izobraževanja se organizirajo za odpravo ugotovljenih napak in pomanjkljivosti ter zaradi seznanjanja z novostmi na področju zakonodaje in sodne prakse, ki so pomembne za delo državnih odvetnikov in kandidatov.
40. člen
(organizacija izobraževanj)
(1)
Izobraževanja in usposabljanja iz prejšnjega člena se organizirajo v okviru letnega programa izobraževanja in v sodelovanju s centrom.
(2)
Državni odvetniki, kandidati in drugi javni uslužbenci se udeležujejo tudi oblik izobraževanja in usposabljanja, ki jih organizirajo druge izobraževalne organizacije.
41. člen
(pridobivanje strokovne literature in seznanitev zaposlenih)
(1)
V skladu s finančnimi zmožnostmi državno odvetništvo skrbi za redni nakup izdaj zakonov in drugih predpisov, zbirk sodnih odločb, strokovnih revij, drugih strokovnih publikacij in strokovne literature, ki jih državni odvetniki in kandidati potrebujejo pri svojem delu.
(2)
Generalni državni odvetnik in generalni sekretar skrbita za to, da se vsi zaposleni na primeren način seznanijo s spremembami in dopolnitvami veljavnih predpisov. Generalni državni odvetnik lahko določi javnega uslužbenca, ki skrbi, da so vsi državni odvetniki, kandidati in drugi javni uslužbenci na primeren način seznanjeni s spremembami veljavnih predpisov.
(3)
Za hranjenje publikacij in literature iz prejšnjih odstavkov ima državno odvetništvo lahko strokovno knjižnico.
VI. poglavje POSLOVANJE Z ZADEVAMI
42. člen
(organizacija pisarniškega dela)
Pisarniško delo državnega odvetništva se organizira glede na vsebino, obseg dela in zahtevnost opravil.
43. člen
(predloge)
(1)
Za izdelavo posameznih dokumentov, listin in odredb (npr. odredb finančno računovodski službi, končnih odredb) se uporabljajo predloge.
(2)
Predloge so sestavni del informacijskega sistema za podporo delovanju državnega odvetništva.
(3)
Za posamezna pisarniška opravila, ki se opravljajo z uporabo informacijskega sistema, mora biti v okviru predlog omogočen izpis vseh podatkov, ki jih je iz informacijskega sistema možno zajeti v predlogo.
44. člen
(žigi)
(1)
Vsi izhodni dokumenti morajo biti opremljeni z žigom državnega odvetništva in podpisom pristojne osebe.
(2)
Žig državnega odvetništva je okrogle oblike, v sredini žiga je grb Republike Slovenije, v zunanjem krogu vsebuje naziv »Republika Slovenija«, pod njim v notranjem krogu pa naziv »Državno odvetništvo«. Sedež državnega odvetništva in zunanjega oddelka (samo kraj ali označba zunanjega oddelka) je izpisan na notranjem krogu spodnje strani žiga, pod njim pa je številka žiga.
(3)
Za posebne primere, v katerih bi bil žig iz prejšnjega odstavka po velikosti neustrezen, se lahko uporablja mali žig, ki je po obliki in vsebini enak kot žig iz prejšnjega odstavka.
45. člen
(štampiljke)
Za mehanično odtiskovanje naziva državnega odvetništva ter kratke zaznamke, označbe in odredbe se uporabljajo štampiljke, ki jih določi generalni državni odvetnik.
46. člen
(evidenca žigov in štampiljk)
(1)
Državno odvetništvo vodi evidenco žigov.
(2)
Žige in štampiljke hrani in za njih odgovarja javni uslužbenec, ki jih pri delu uporablja.
47. člen
(naročanje žigov in štampiljk)
Žigi in štampiljke se naročajo v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
48. člen
(žig v elektronski obliki)
(1)
Kot žig državnega odvetništva v elektronski obliki se uporablja kvalificirani elektronski podpis državnega odvetništva, overjen s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis.
(2)
Žig državnega odvetništva v elektronski obliki se ne uporablja, če je dokument varno elektronsko podpisan in overjen s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis državnega odvetnika, kandidata ali drugega javnega uslužbenca.
49. člen
(številka spisa)
Številko spisa ali zapisa sestavljajo:
-
kratka oznaka organizacijske enote nastanka in za njo vezaj,
-
klasifikacijski znak oziroma črkovna oznaka vpisnika in za njo vezaj,
-
oznaka nosilca spisa in za njo vezaj in
-
zaporedna številka, desna poševnica ter za njo štirimestna letnica nastanka.
50. člen
(oznake organizacijskih enot)
Kratke oznake organizacijskih enot, določenih v predpisu, ki ureja organiziranost državnega odvetništva, so za namen poslovanja v skladu s tem pravilnikom naslednje:
-
»LJ«, Državno odvetništvo Republike Slovenije na sedežu Ljubljani,
-
»CE«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Celju,
-
»KP«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Kopru,
-
»KR«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Kranju,
-
»MB«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Mariboru,
-
»MS«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Murski Soboti,
-
»NG«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Novi Gorici,
-
»NM«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva v Novem mestu in
-
»PT«, Zunanji oddelek Državnega odvetništva na Ptuju.
51. člen
(način številčenja)
(1)
Spisi in zapisi se številčijo enotno.
(2)
Pri enotnem številčenju zaporedna številka teče v okviru celotnega državnega odvetništva.
52. člen
(informacijski sistem)
V informacijskem sistemu državnega odvetništva se:
-
razporeja dokumentarno gradivo v skladu z veljavnim klasifikacijskim načrtom in med posameznimi zbirkami,
-
skenirajo dokumenti,
-
sprejemajo in evidentirajo dokumenti v fizični in elektronski obliki,
-
pripravljajo lastni in izhodni dokumenti na podlagi predlog,
-
elektronsko potrjuje in elektronsko podpisuje,
-
spremlja proces odpreme (kuvertiranje, odprema, sprejemanje vročilnic oziroma povratnic) in
-
zbirajo podatki, ki jih državno odvetništvo potrebuje za statistične obdelave.
53. člen
(dolžnost vnašanja podatkov)