Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani in sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici

69. Odločba o razveljavitvi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani in sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici

Številka: Up-905/12-15

Datum: 19. 12. 2012

Ustavno sodišče je v postopku odločanja Igorja Wieserja, Šempas, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki, d. o. o., Ljubljana, na seji 19. decembra 2012

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. Cst 169/2012 z dne 23. 7. 2012 in sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici št. St 745/2011 z dne 19. 4. 2012 se razveljavita. Zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Novi Gorici v novo odločanje.

Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek osebnega stečaja nad pritožnikom (dolžnikom) in določilo upraviteljico. Zoper odločitev se je pritožnik pritožil, vendar je Višje sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep. Presodilo je, da drugega odstavka 244. člena in četrtega odstavka 387. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07, 40/09, 59/09, 52/10, 106/10, 26/11 in 47/11 - v nadaljevanju ZFPPIPP) ni mogoče razumeti na način, da mora nov sklep o začetku stečajnega postopka temeljiti zgolj na dejstvih, ki so nastala do izdaje prvega sklepa o začetku stečajnega postopka, da poizvedba pri Davčnem uradu v Novi Gorici ni bila nezakonita, da ni utemeljena trditev, da dolžniku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, ker sta pritožnik in njegov pooblaščenec v postopku sodelovala, ter da ni mogoče upoštevati trditve pritožnika v zvezi s procesno legitimacijo upnika družbe MGM, d. o. o., Nova Gorica, za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka in v zvezi s pritožnikovo insolventnostjo, ker bi te trditve že lahko podal v ugovoru po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP.

Pritožnik zatrjuje kršitev 2., 15., 22., 23., 25., 34., 49. in 74. člena Ustave. Navaja, da je bil že v predhodnem postopku prikrajšan za sodno varstvo, saj je sodišče njegov ugovor zoper prvotni sklep o začetku stečajnega postopka št. St 745/2011 z dne 19. 5. 2011 zavrglo, ker ni bil vložen v elektronski obliki, kot to zahteva po prepričanju pritožnika protiustavni drugi odstavek 123.a člena ZFPPIPP. Tudi pravni pouk v zvezi z ugovorom naj bi bil nepopoln, odločitev o zavrženju njegovega ugovora pa naj bi odstopala od ustaljene sodne prakse, ki se nanaša na vprašanje napačnega ali pomanjkljivega pravnega pouka. Čeprav je bil omenjeni sklep o začetku stečajnega postopka razveljavljen, naj bi pritožnik še zmeraj čutil pravne posledice, saj naj bi bil po stališču sodišča prve in druge stopnje prekludiran v trditvah, ki se nanašajo na same pogoje za začetek stečajnega postopka (insolventnost in procesna legitimacija upnika, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka). Pritožnik navaja tudi, da Okrožno sodišče v Novi Gorici kljub razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka ni odpravilo posledic stečajnega postopka, saj naj bi v poslovnem registru, ki se vodi pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES), ostala zaznamba začetka stečajnega postopka, kar naj bi imelo zanj nepopravljive škodljive posledice. Nova, izpodbijana odločitev o začetku stečajnega postopka naj bi temeljila na vlogah upnika Romana Žižmonda z dne 24. 8. 2011 in 7. 9. 2011 (pravilno 8. 9. 2011), ki sta bili vloženi v ponovljenem predhodnem postopku, zato bi moral pritožnik dobiti možnost, da zoper njiju vloži ugovor, v vsakem primeru pa naj bi bilo arbitrarno stališče, da je v tem delu pritožnik prekludiran, ker je bil njegov ugovor po drugem odstavku 235. člena ZFPPIPP zoper predlog za začetek stečajnega postopka druge upnice družbe MGM zavržen. Pritožnik se ne strinja s stališčem Višjega sodišča, da v pritožbi ni zadosti obrazložil svojega očitka, da se sodišče do njegovih navedb v zvezi z upnikom Žižmondom ni opredelilo. Poleg tega odločitev temelji na poizvedbi, ki jo je prvostopenjsko sodišče naredilo po uradni dolžnosti in glede katere se pritožnik ni imel možnosti izjaviti. Zato naj bi šlo pri izpodbijanem sklepu za »sklep presenečenja«. Pritožnik navaja, da je imel od 19. 5. 2011 blokiran transakcijski račun in da je bil zaradi neizbrisa zaznambe začetka stečajnega postopka iz poslovnega registra AJPES povsem onesposobljen ter da je imel na transakcijskem računu zadostna sredstva za plačilo davkov in prispevkov za upnika Žižmonda, vendar plačila ni mogel izvesti zaradi posledic ravnanj prvostopenjskega sodišča. Zato naj bi bila logična posledica, da je na dan 19. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za začetek stečajnega postopka, ker je od 1. 3. 2011 do 19. 6. 2011 že preteklo tri mesece, ki so odločilni za nastop domneve o trajni nelikvidnosti iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP. Pritožnik še meni, da upnika Žižmonda sploh ni mogoče šteti za upravičenega predlagatelja in da je bil zato stečaj uveden po »uradni dolžnosti« ter da bi se vprašanje insolventnosti moralo presojati na dan izdaje prvega sklepa o začetku stečajnega postopka (19. 5. 2011), saj od tega trenutka tudi nastopijo pravne posledice začetka stečajnega postopka, če je sklep o začetku stečajnega postopka po pritožbi razveljavljen in je izdan nov sklep o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP), stečajni dolžnik pa tudi ne more več poslovati in zato že zaradi neposlovanja postane insolventen. Pritožnik navaja, da je vse to navajal v pritožbi in da se Višje sodišče do teh očitkov ni opredelilo. Glede upnika Žižmonda naj bi Višje sodišče le pavšalno navedlo, da se je »pridružil kot predlagatelj postopka«, pri čemer naj ne bi navedlo, iz katere navedbe prvostopenjskega sodišča to izhaja, prav tako pa se naj ne bi opredelilo do ključnih pritožbenih navedb, da mora predlagatelj stečajnega postopka izpolnjevati pogoje po ZFPPIPP. Pritožnik še meni, da gre v njegovem primeru za tako hude kršitve človekovih pravic, da je prizadeto tudi njegovo osebno dostojanstvo.