TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka spremenita tako, da glasita:

"Sklep tožene stranke št. ... z dne 23. 3. 2017 in odločba tožene stranke št. ... z dne 7. 7. 2017 se odpravita in se zadeva vrne toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 169,68 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. V ostalem se pritožba zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbe v višini 107,10 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Sporna odločba toženca, ki je postala dokončna, ne temelji na sodbi, ki bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena ali odpravljena. Zato obnovitveni razlog po 3. točki 260. člena ZUP ni podan. Odločba se prav tako ne opira na kakšno predhodno vprašanje, ki bi ga pristojni organ pozneje v bistvenih točkah drugače rešil tako, da tudi ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.

Ker toženec sporne zadeve ni presojal tudi na podlagi 183. člena ZPIZ-2, je odločitev z izpodbijanima odločbama, ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, najmanj preuranjena. Na podlagi izvedenskega mnenja sodne izvedenke, na katero se sklicuje tožnik, bo toženec kot pristojen organ v postopku t.i. nepravne obnove postopka preveril tožnikovo delazmožnost in sicer, ali je zmožen za poklicno rehabilitacijo oziroma, za katero delo je zmožen brez poklicne rehabilitacije glede na že ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti.