TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Okrajnega sodišča v Lendavi št. ZSV 101/2012 z dne 28. 1. 2013 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

Sodišče mora odgovoriti na navedbe stranke, ki so dopustne, dovolj argumentirane, da se je do njih mogoče opredeliti, ki niso očitno neutemeljene in ki za odločitev po razumni presoji sodišča niso nepomembne. Pri tem ni nujno, da je odgovor na vsak argument stranke vedno izrecen, saj je v določenih primerih tudi iz drugih navedb v obrazložitvi razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti stranke in da jih je obravnavalo. Ko je v prekrškovnem postopku sodno varstvo zagotovljeno le na eni stopnji in zoper odločitev sodišča ni dovoljena pritožba kot redno pravno sredstvo, je zadostna obrazloženost odločitve sodišča, kadar to zahtevi za sodno varstvo ne ugodi, za zagotovitev pravice do poštenega postopka kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo še posebej pomembna.   V izpodbijani sodbi je sodišče le navidezno odgovorilo na navedbe pritožnikov glede nepristojnosti prekrškovnega organa, Tržnega inšpektorata, in izključne pristojnosti Banke Slovenije za nadzor nad njihovim delovanjem. S povzemanjem zakonskih členov, ne da bi se opredelilo do njihove vsebine in do pravne podlage, ko so jo uveljavljali pritožniki in s katero so utemeljevali pristojnost Banke Slovenije, sodišče ni argumentirano odgovorilo na ključne očitke. Taka, zgolj navidezna obrazložitev je poseg v pravico stranke do obrazložitve sodne odločbe in pomeni kršitev 22. člena Ustave.