TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi tako, da se izpodbijani del sodbe v II., III. in IV. točki spremeni tako, da se na novo glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek v višini 5.579,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 5. 2020 dalje do plačila.

Višji tožbeni zahtevek za znesek 7.736,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi se zavrne.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka v višini 1.163,33 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za njihovo plačilo dalje do plačila.

IV. Tožeča stranka je zavezanka za plačilo sodne takse v višini 34 %, tožena stranka pa je zavezanka za plačilo sodne takse v višini 66 %."

V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrne in potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbe v znesku 195,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Delodajalec je dolžan nadzirati delo delavcev in opozoriti na napake ter tako poskrbeti za varno delo in preprečiti nastanek škode. Če bi tožnica vršila kontrolo toženčevega dela, bi nastala bistveno manjša škoda, natisnjenih bi bilo manj zvezkov, saj bi bila napaka odkrita že dopoldne, kar pomeni, da je skladno s prvim odstavkom 171. člena Obligacijskega zakonika podan njen soprispevek, vendar pa pritožba utemeljeno nasprotuje višini prisojenega soprispevka (50 %). Od delodajalca se ne more pričakovati, da bo ves čas delovnega procesa nadziral vsako delovno opravilo zaposlenih, ampak se utemeljeno zanese na to, da delavci skrbno opravljajo svoje delo, njihovo delo pa le občasno preveri. Za nastalo škodo je odločilno hudo malomarno ravnanje toženca, ki ni preveril, kateri valj je uporabil med tiskanjem, ni niti enkrat preveril pravilnosti tiskanja, čeprav bi to moral in mogel storiti, zato je njegov prispevek k nastali škodi bistveno večji kot prispevek tožnice z opustitvijo nadzora, in sicer je toženec k nastali škodi s svojim hudo malomarnim ravnanjem prispeval 80 %.