TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za notranje zadeve 2142-497/2018/12 (1312-02) z dne 5. 4. 2018, se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Sodišče po vpogledu podatkov v listinah upravnega spisa za razliko od pristojnega organa ugotavlja, da je tožnik zatrjeval pravno relevantne osebne okoliščine, zaradi katerih bi se lahko štelo, da tožnikova izvorna država Maroko za tožnika, individualno ni varna izvorna država, česar pa pristojni organ ni raziskal in je posledično ostalo tudi dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Koncept varne izvorne države je zakonodajalec opredelil z določili 61. člena ZMZ-1. V konkretnem primeru sicer ni sporno, da je tožnikova izvorna država Maroko s strani Vlade Republike Slovenije razglašena za varno izvorno državo, kar pa v konkretnem primeru samo po sebi še ne zadostuje za uporabo koncepta varne izvorne države (62. člen ZMZ-1), saj mora biti po navedeni določbi kumulativno ugotovljeno, da ima prosilec državljanstvo te države (prva alineja) in da prosilec ni izkazal tehtnih razlogov, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin v smislu izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito v skladu s tem zakonom, zanj ni varna država (druga alineja). V izpodbijani odločitvi se pristojni organ ni spuščal v presojo posebnih okoliščin, ki jih je navajal tožnik, zato posledično tudi ni primerjal razmer v Maroku glede stanja v državi v času presoje tožnikove prošnje z razmerami v tej državi, ki so bili odločilni za njeno uvrstitev na seznam varnih izvornih držav.