TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obtoženega E. M. se ugodi v celoti, pritožbi zagovornikov obtoženega R. S. pa deloma in izpodbijana sodba:

- v delu kolikor se nanaša na dejanje pod točko 2, očitano obtoženemu E. M., razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

- v odločbi o kazenski sankciji, izrečeni obtoženemu R. S. spremeni tako, da se temu obtožencu izrečena kazen zniža na 3 (tri) leta zapora;

- v ostalem pa se pritožba zagovornikov tega obtoženca, v celoti pa pritožbi zagovornikov obtoženega S. S. in S. D. zavrnejo kot neutemeljene in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obtoženi E. D. je dolžan plačati sodno takso, obtoženega S. S. pa se oprosti plačila sodne takse.

Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku med drugim zaslišalo tudi izvajalca ukrepa tajnega opazovanja (tajnega opazovalca in koordinatorja), ki sta se res sklicevala na taktiko in metodo policijskega delovanja, vendar v tem ni videti nobenih nepravilnosti. Namreč izvajanje preiskovalnih ukrepov predstavlja taktiko in metodo dela policije, ki je v internem aktu policije razglašena s stopnjo tajnosti "zaupno", kar pomeni, da priča o okoliščinah glede načina izvajanja ukrepov v smislu 1. točke 235. člen ZKP ne sme biti zaslišana, razen če jo pristojni organ odveže te dolžnosti.

Osnovno vprašanje, ki se postavlja v pritožbenem odločanju je ocena dokazne vrednosti dokazov, ki potrjujejo zagovor obtoženca in ki so dokumentirani s posnetki in listinami ter drugič dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, to je z uradnimi dejanji. Ker se dokazi medsebojno izključujejo, je torej možen le en odgovor in sicer, če so posnetki in listine glede obtoženčevega alibija pristni, potem policisti glede trditve, da so kritičnega dne opazovali M., ne govorijo resnice, če pa so njihove trditve točne, potem so razbremenilni dokazi ponarejeni. Ker obtoženec v istem času ni mogel biti na dveh mestih, druge razlage pač ni.