TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Spor med pravdnima strankama in se nanaša na denarno terjatev tožeče do tožene stranke. Revizija je dovoljenja le zoper tiste sodbe, izdane na drugi stopnji, za katere je to izrecno določeno. Pogoj, da je dovoljena revizija v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev je, da vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela sodbe presega 80.000,00 SIT (2. odst. 382. čl.

ZPP); revizija je, če navedeni pogoj ni izpolnjen, nedovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP), nedovoljeno revizijo pa sodišče prve stopnje s sklepom zavrže (1. odst. 389. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je navedene procesne predpise pravilno uporabilo glede na materialnopravni predpis, vsebovan v določbi 35. čl. ZPP, po kateri se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve pa se ne upoštevajo (razen če se uveljavljajo kot glavni zahtevek, v konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo).

Ker vrednost glavnega zahtevka znaša 65.884,90 SIT, je revizija nedopustna. Toženec v pritožbi trdi le, da njegov zahtevek zoper tožečo stranko presega vrednost, od katere je odvisna pravica do revizije, vendar s takšno trditvijo ne more uspeti: tožbenega zahtevka ni postavil, če bi ga, pa bi to vplivalo le na presojo o stvarni pristojnosti, sestavi sodišča in pravici do revizije proti sodbi, izdani o njegovem tožbenem zahtevku.