TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v II. točki izreka tako, da se znesek odškodnine iz naslova nepremoženjske škode v višini 19.800 EUR zviša na 27.800 EUR,

- v III. točki izreka tako, da se po spremembi glasi:

„Tožena stranka Zavarovalnica d. d., je dolžna plačati tožeči stranki D. M., iz naslova premoženjske škode zaradi izgube na dohodku neto znesek 2.477,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 3. 2016 dalje.“

- v VI. točki izreka pa tako, da se znesek pravdnih stroškov 3.339 EUR nadomesti z zneskom 8.140,65 EUR.

II. V ostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 160,13 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva - od nje se plača dohodnina. Obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov mora po določbah 127. člena istega zakona izvršiti izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena zavarovalnica. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljeni dohodek v neto znesku, pri čemer pa ne gre le za golo primerjavo neto plače med tožnikom in primerljivim delavcem, kot zmotno meni tožnik. Sodišče prve stopnje je odločilo v okviru tožbenega zahtevka, saj je tožnik uveljavljal neto znesek, s pomočjo izvedenca pa je ugotovilo, koliko mora toženka dejansko plačati tožniku, po tem ko odvede akontacijo dohodnine. Drugačno pritožbeno stališče ni utemeljeno.