TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi v 1. točki izreka v delu, v katerem se nanaša

- na primarni tožbeni zahtevek ter

- na del podrednega zahtevka, ki se glasi: "Ugotovi se, da je parcela št. 691/2 k. o. ... neobstoječa in poteka meja med parcelo tožeče stranke št. 706/3 in parcelo tožene stranke št. 684/3 obe k. o. ... tako, kot jo označujejo v elaboratih geodetske izmere IDPOS 002 in IDPOS 001 ..., k. o. ... ugotovljeni in na terenu vrisani mejniki na severni strani parcele št. 684/3 k. o. ...

in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.

Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.