Nalaganje dokumenta...
Odlok o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov Občine Idrija v najem
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 89-3805/2011, stran 11598 DATUM OBJAVE: 8.11.2011
VELJAVNOST: od 16.8.2011 / UPORABA: od 16.8.2011
RS 89-3805/2011
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 16.11.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
3805. Odlok o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov Občine Idrija v najem
Na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, 5/90, Uradni list RS, št. 32/00), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Idrija na seji dne 25. 10. 2011 sprejel
O D L O K
o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov Občine Idrija v najem
o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov Občine Idrija v najem
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(uvodna določba)
S tem odlokom se natančneje določajo postopek in vsebina načrta oddaje nepremičnega premoženja Občine Idrija v najem, pogoji in postopki oddaje nepremičnega premoženja v najem, način določitve najemnin in drugo.
Nepremično premoženje po tem odloku so: poslovne stavbe in poslovni prostori, ki so v lasti Občine Idrija.
Občina Idrija (v nadaljevanju: občina) zagotavlja pri oddaji nepremičnega premoženja v najem in v brezplačno uporabo gospodarno rabo, preglednost in javnost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, s ciljem najugodnejšega izida ravnanja z nepremičnim premoženjem občine.
2. člen
(nepremičnine v lasti občine)
Za poslovno stavbo se šteje stavba, ki je namenjena za poslovne dejavnosti in se v ta namen pretežno tudi uporablja.
Za poslovni prostor se šteje eden ali več prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost, ki so praviloma gradbena celota in imajo poseben vhod.
3. člen
(pravni pojmi)
Izrazi v tem odloku imajo enak pomen kot v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: zakon) in Uredbi o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: uredba).
II. POSTOPEK IN VSEBINA NAČRTA ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V NAJEM
4. člen
(postopek sprejema načrta ravnanja z nepremičninami)
Občinski svet sprejme na predlog župana načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine, ki se predloži v sprejem občinskemu svetu skupaj s predlogom proračuna.
5. člen
(sestava načrta ravnanja z nepremičninami)
Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine je sestavljen iz:
-
načrta pridobivanja nepremičnega premoženja,
-
načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem,
-
načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem,
-
in načrta najemov nepremičnega premoženja.
Poleg načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem lahko občinski svet s sklepom odloči tudi o odstotku vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko župan sklene ne glede na njihovo vključenost v veljavni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine.
6. člen
(vsebina načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem)
Načrt oddaje nepremičnega premoženja v najem zajema podatke o:
-
identifikacijski oznaki nepremičnine;
-
predvideni metodi oddaje v najem;
-
predvideni mesečni najemnini;
-
obrazložitvi ekonomske utemeljenosti oddaje nepremičnega premoženja v najem.
Oddaja nepremičnega premoženja v najem je mogoča na podlagi veljavnega načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem.
7. člen
(poročanje o realizaciji načrta)
Poročilo o realizaciji načrta oddaje nepremičnega premoženja v najem je sestavni del poročila o realizaciji načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem občine in se predloži občinskemu svetu skupaj z zaključnim računom proračuna občine.
III. POSTOPKI ODDAJE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA V NAJEM
1. Splošna določila
8. člen
(oddaja v najem)
Občina lahko odda v najem nepremično premoženje, ki:
-
ga začasno ne potrebuje noben uporabnik in
-
je zajeto v veljavnem načrtu razpolaganja, postopek javne dražbe, javnega zbiranja ponudb oziroma sklenitve neposredne pogodbe pa ni bil uspešno končan.
9. člen
(trajanje najema)
Nepremično premoženje občine, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v najem za določen čas, za katerega se predvideva, da ga ne potrebuje noben uporabnik, vendar ne dlje kot pet let.
Najemno razmerje iz prejšnjega odstavka se lahko po poteku petih let izjemoma podaljša za nadaljnjih pet let, če se s tem zasleduje načelo gospodarnosti ravnanja z nepremičnim premoženjem občine in je tako zagotovljena optimalna ekonomska izkoriščenost tega premoženja.
2. Metode oddaje v najem
10. člen
(metode oddaje v najem)
Nepremično premoženje občine se odda v najem na podlagi naslednjih metod:
1.
javna dražba;
2.
javno zbiranje ponudb in
3.
neposredne pogodbe.
Praviloma se postopek oddaje nepremičnega premoženja v najem izvede s tisto metodo, od katere se pričakuje ugodnejši učinek razpolaganja, pri čemer je prvi cilj oddaje v najem doseganje pričakovane mesečne najemnine po tem odloku.
Namera o oddaji v najem nepremičnega premoženja v najem se objavi na spletni strani občine ali v sredstvih javnega obveščanja najmanj 15 dni pred javno dražbo, javnim zbiranjem ponudb oziroma sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 15 dni.
A) Javna dražba
11. člen
(javna dražba)
Javna dražba se izvede kot javna oddaja nepremičnine v najem, pri kateri je najemna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno.
Izvedba javne dražbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani občine ali v sredstvih javnega obveščanja, kjer se objavijo najmanj naslednji podatki:
-
naziv in sedež organizatorja javne dražbe;
-
opis nepremičnine, ki je predmet javne dražbe in čas ogleda;
-
predvidena dejavnost oziroma prednostne dejavnosti ali omejitve;
-
vrsta pravnega posla, ki je predmet javne dražbe;
-
čas, za katerega se nepremičnina odda v najem;
-
izklicna mesečna najemnina in najnižji znesek njenega višanja;
-
način in rok plačila najemnine;
-
kraj in čas javne dražbe;
-
višina varščine, ki jo je potrebno plačati pred začetkom javne dražbe in ki ne sme biti manjša od 10% izklicne cene;
-
številka transakcijskega računa (v nadaljnjem besedilu: TRR), na katerega je potrebno vplačati varščino;
-
obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina brez obresti vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;
-
informacija o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe;
-
določbo, da lahko župan ustavi postopek do sklenitve pravnega posla, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije;
-
morebitne druge pogoje.
12. člen
(rok za izvedbo javne dražbe)
Med objavo razpisa o javni dražbi in javno dražbo ne sme poteči manj kot 15 dni in več kot 60 dni.
Javna dražba se lahko izvede elektronsko.
13. člen
(postopek)
Javno dražbo vodi oseba, ki jo za to pooblasti župan.
Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec, oseba, ki vodi javno dražbo, in z njima povezane osebe. Za povezano osebo se po tem členu štejejo:
-
oseba, ki je z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do drugega kolena, ali če je z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem, v zakonu ali svaštvu do četrtega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza prenehala ali ne;
-
oseba, ki je z osebo, ki vodi javno dražbo, ali cenilcem, v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja;
-
druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezana oseba, ki vodi javno dražbo, ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije osebe, ki vodi javno dražbo, ali cenilca.
Izklicna mesečna najemnina oziroma vsaka nadaljnja cena se izkliče trikrat. Če nobeden od udeležencev javne dražbe navedene najemnine ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista najemnina, ki je bila izklicana trikrat. Ko je najemnina izklicana trikrat, oseba, ki vodi javno dražbo, ugotovi, komu in po kakšni mesečni najemnini je bila predmetna nepremičnina oddana v najem in najemnika pozove k sklenitvi najemne pogodbe.
Če izklicna mesečna najemnina ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.
14. člen
(zapisnik javne dražbe)
O javni dražbi se piše zapisnik, ki vsebuje podatke o:
-
kraju poteka javne dražbe, datumu in uri;
-
osebi, ki je javno dražbo vodila;
-
predmetu dražbe;
-
izklicni mesečni najemnini;
-
najnižjem znesku višanja;
-
osebnih imenih dražiteljev oziroma njihovih zastopnikov oziroma pooblaščencev;
-
ugotovitvah o izpolnjevanju pogojev dražiteljev, ki pristopijo k dražbi ter
-
najvišji izklicani najemnini in imenu oziroma firmi najugodnejšega dražitelja ter ugotovitvah, da je bil najugodnejši dražitelj pozvan k podpisu najemne pogodbe ali ugotovitev, da izklicna vrednost ni bila dosežena in javna dražba ni bila uspešna.
Zapisnik podpiše oseba, ki je javno dražbo vodila.
15. člen
(sklenitev pogodbe)
Z najugodnejšim dražiteljem se sklene najemna pogodba v 15. dneh po končani dražbi.
Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku, mu ponudnik lahko podaljša rok za sklenitev najemne pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino.
Če najugodnejši dražitelj ne podpiše najemne pogodbe niti v podaljšanem roku, občina zadrži njegovo varščino.
B) Javno zbiranje ponudb
16. člen
(objava)
Javno zbiranje ponudb je na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za najem pod vnaprej objavljenimi pogoji.
Postopek javnega zbiranja ponudb vodi oseba, ki jo za to pooblasti župan.
Javno zbiranje ponudb se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ali na spletnem portalu občine ali v sredstvih javnega obveščanja. Objava mora vsebovati:
-
naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb;
-
opis nepremičnine, ki je predmet postopka in čas ogleda;
-
predvidena dejavnost oziroma prednostne dejavnosti ali omejitve;
-
vrsta pravnega posla, ki je predmet javnega zbiranja ponudb;
-
čas, za katerega se nepremičnina odda v najem;
-
izhodiščna mesečna najemnina;
-
višino varščine, ki jo je potrebno plačati pred oddajo ponudbe in ne sme biti manjša od 10 odstotkov izklicne mesečne najemnine ter predložitev dokazila o plačilu varščine;
-
števila transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;
-
pogoje, po katerih bodo zainteresirani najemojemalci pridobivali podrobnejše informacije o predmetu oddaje v najem zaradi oblikovanja ponudbe za nakup;
-
obliko in pogoje, pod katerimi mora ponudnik predložiti ponudbo oziroma sestavine, ki naj jih ponudba vsebuje, in morebitno navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki izvedla dodatna pogajanja;
-
morebitne omejitve občine v zvezi s postopkom oddaje v najem;
-
rok za oddajo ponudbe;