TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi in se izpodbijani akt tožene stranke št. ... z dne 22. 5. 2008 razveljavi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, ki ga mora tožena stranka zaključiti v osmih dneh od prejema te sodbe.

Če je tožena stranka že pri odločanju po 2. odstavku 47. člena ZLS podvomila v zadostno število podpisov oziroma v njihovo verodostojnost, bi morala na tej podlagi tudi odločiti, zato da bi sodišče lahko v tem smislu preizkušalo zakonitost odločitve. Vprašanje zadostnega števila podpore pobudi je namreč element, na podlagi katerega mora tožena stranka najprej preizkušati pravilnost oblikovanja pobude (2. odstavek 47. člena ZLS). Tega namesto nje ne sme storiti sodišče, ker potem ne bi šlo za »preizkus« (3. odstavek 47. člena ZLS) zakonitosti odločitve tožene stranke v upravnem sporu.

Strategija prostorskega razvoja občine A., ki je bila sprejeta z odlokom, je splošni akt. To pomeni, da v tovrstnih zadevah ni potrebno, da bi tožnik moral zatrjevati ali celo dokazati, da splošen akt občine že konkretno posega v njegovo določeno pravico, pravno korist ali obveznost, kar je specifičnost tožbe po 4. odstavku 5. člena ZUS-1, saj gre v konkretni zadevi za spor na podlagi drugega stavka 1. odstavka 2. člena ZUS-1, ki odpira možnost specifičnih oblik in vsebine sodnega varstva v upravnem sporu glede na specialne procesne določbe področnih zakonov.

Ne more pa župan vlagatelja v pozivu opozoriti samo na nekatere izmed nepopolnosti ali nepravilnosti pri prvi pobudi, za katere meni, da so odločilne, druge odločilne nepravilnosti pa upoštevati šele ob presoji popravljene pobude, kajti to bi onemogočalo uresničevanje zakonodajalčeve volje po učinkovitem uveljavljanju pravice občanov iz 44. člena ZLS. Tožena stranka v tovrstnih primerih, potem ko ugotovi, ali so izpolnjene vse zgoraj obravnavane procesne predpostavke za odločanje o pobudi, ugotavlja in odloča samo o tem, ali je vprašanje jasno izraženo in če pobuda vsebuje obrazložitev, ne sme pa se spuščati v presojo utemeljenosti, ustreznosti, točnosti obrazložitve referendumskega vprašanja in tudi ne v posledice izvedbe referenduma, ker bi bilo s tem onemogočeno uresničevanje pravice volivcev v občini do neposrednega odločanja na referendumu. Ekstenzivna razlaga popravljene pobude istega nosilca pobude - četudi gre za določene spremembe v podpori občanov pobudi - v tem smislu, da ne gre za popravljeno, ampak novo pobudo, bi ravno tako onemogočila učinkovito uresničevanje pravice občanov do neposrednega odločanja na referendumu.