TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Zahteva za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic zaradi
uvrstitve kmetije v seznam zaščitenih kmetij je po 66. členu zakona o
upravnih sporih v zvezi s smiselno uporabo 24. člena tega zakona
pravočasna, če je vložena v 30 dneh po objavi odloka občinske
skupščine o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih
zemljišč oziroma seznama zaščitenih kmetij kot sestavnega dela tega
odloka.

Skupščina občine Radovljica je z odlokom o določitvi kmetij po zakonu
o dedovanju kmetijskih zemljišč (Uradni vestnik Gorenjske, št. 3/78)
določila kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po
zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Sestavni del tega
odloka je seznam zaščitenih kmetij, ki je bil objavljen v Uradnem
vestniku Gorenjske, št. 5/78. Med zaščitenimi je tudi kmetija N.N.
Vlagatelji zahteve so predlagali Ustavnemu sodišču SR Slovenije, da
začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti 353. tč. seznama
zaščitenih kmetij odloka Skupščine občine Radovljica o določitvi
kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij. Ustavno
sodišče je s sklepom U I 13/81-3 z dne 2.4.1981 sklenilo, da ne začne
postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti, ker ni pristojno za
oceno posamičnih aktov. Pri določanju zaščitenih kmetij gre po
vsebini namreč za odločitev v posamični stvari, sprejeti akt pa je
posamični akt, ki je izdan v neposrednem izvajanju določb zakona o
dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij.
Vlagatelji v svoji zahtevi po 66. členu zakona o upravnih sporih
navajajo, da je uvrstitev domačije N.N. v seznam zaščitenih kmetij
nezakonita. Kot dediči po pokojnem so oškodovani, ker se dedovanje ne
more opraviti po zakonu o dedovanju.
Skupščina občine YY v odgovoru na vloženo zahtevo navaja, da je bil
občinski odlok sprejet na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in
krajevne skupnosti ZZ je po predhodno opravljeni javni razpravi ob
sodelovanju družbenopolitičnih organizacij. Zemljišča NN kmetije bodo
v občinskem prostorskem planu uvrščena deloma v 1. in deloma v 2.
alineo 2. odstavka 10. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Obstaja
velik družbeni interes na ohranitvi kmetijskih in gospodarskih enot
na tem območju. N.N. kmetija, ki jo od leta 1973 obdeluje M.M.,
sodeluje v proizvodnji s kmetijsko zadrugo XX. Zaščita kmetije bo
preprečila nadaljnje škodljivo drobljenje na več lastnikov. Nobeden
od predlagateljev nima namena zemljišč obdelovati v kmetijske namene,
ampak je v ozadju interes in bodoči pritiski, da se zemljišča
opredelijo kot stavbna in pozidajo. N.N. kmetija je kmetijska
gospodarska enota, ki zagotavlja lastniku primeren dohodek za
preživljanje.
Sodišče za zahtevo kot prepozno vloženo zavrglo.
Po 66. čl. zakona o upravnih sporih (ZUS) odloča sodišče, ki je
pristojno za upravne spore, o zahtevi za varstvo z ustavo zajamčenih
svoboščin in pravic, če je bila takšna svoboščina ali pravica kršena
z dokončnim posamičnim aktom, ni pa zagotovljeno drugačno sodno
varstvo. Sodišče pri tem uporablja smiselno določbe zakona o upravnih
sporih. Sodišče je najprej ugotovilo, da je zahteva popolna in
razumljiva, nato pa je preizkusilo, ali izpolnjuje še druge formalne
pogoje, ki so predpisani za meritorno reševanje stvari. Pri tem je
ugotovilo, da je bila zahteva vložena prepozno.
Kmetije po 3. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - Ur.l. SRS, št. 26/73 -
določi občinska skupščina z odlokom in seznamom zaščitenih kmetij kot
njegovim sestavnim delom na predlog kmetijske zemljiške skupnosti in
krajevne skupnosti. Uvrstitev kmetije v seznam zaščitenih kmetij je
posamični akt, (vendar ne posamični upravni akt), ker je izdan v
neposrednem izvajanju določb zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč
in se z njim odloča v posamični stvari. Izpodbijanje takega
posamičnega akta, glede katerega ni zagotovljeno drugačno sodno
varstvo, je dopustno le po 66. členu ZUS in ob tam določenih pogojih.
Zahteva za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic, če je
bila takšna svoboščina ali pravica kršena z uvrstitvijo kmetije v
seznam zaščitenih kmetij, je po 66. členu zakona o upravnih sporih v
zvezi s smiselno uporabo 24. člena tega zakona pravočasna, če je
vložena v 30 dneh po objavi odloka občinske skupščine o določitvi
kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč oziroma seznama
zaščitenih kmetij kot sestavnega dela tega odloka.
Po določbi 244. člena statuta občine Radovljica (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 16/74) se odloki ter drugi predpisi in akti občinske
skupščine in njenih organov objavljajo v uradnem glasilu, ki ga
določi izvršni svet. Organ, ki je predpis ali akt sprejel, lahko tudi
odloči, da se razen objave v uradnem glasilu razglasi tudi na vseh
krajevnih razglasnih deskah ali s posebno objavo v drugih tiskanih
glasilih ali po drugih sredstvih javnega obveščanja. V konkretnem
primeru je bil odlok SO Radovljica o določitvi kmetij po zakonu o
dedovanju kmetijskih zemljišč objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske
št. 3/78 z dne 21.2.1978, seznam zaščitenih kmetij pa v Uradnem
vestniku Gorenjske št. 5/78 z dne 3.3.1978. Ker so prizadeti občani
oziroma njihovi dediči šele z objavo seznama zaščitenih kmetij lahko
zvedeli za sprejeto odločitev, je tridesetdnevni rok za eventualno
vložitev zahteve po 66. členu ZUS začel teči 4.3.1978, in je potekel
2.4.1978. Zahteva vlagateljev je torej vložena prepozno in sodišče jo
je moralo zavreči v smislu 1. točke 1. odstavka 30. člena zakona o
upravnih sporih.
Zoper sklep VSS Uv 1/81-10 je javni tožilec SRS vložil zahtevo za
varstvo zakonitosti. Občna seja VSS je zahtevo za varstvo zakonitosti
zavrnila (sodba VSS, opr.št. IV Ips 19/82-4 z dne 24.5.1982).
Po 257. členu ustave SRS morajo biti zakoni, drugi predpisi in
splošni akti organov družbenopolitičnih skupnosti objavljeni, preden
začno veljati (1. odstavek). Občinski predpisi in splošni akti
občinskih organov se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga določi
občinski statut (3. odstavek). V obravnavanem primeru je bila
zaščitena kmetijja določena z odlokom Skupščine občine YY, sprejetim
na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in
zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) - (Uradni list SRS, št.
26/73) in objavljenim v Uradnem vestniku Gorenjske v skladu z 244.
členom statuta občine YY. Posamični akt - uvrstitev kmetije v seznam
zaščitenih kmetij - je bil tedaj sprejet v obliki odloka, ta pa se
objavi v uradnem glasilu in za njegovo učinkovanje vročitev stranki
ni potrebna. Med različnimi posamičnimi akti, ki jih sprejemajo
skupščine družbenoplitičnih skupnosti, so sicer najštevilnejši
upravni akti, ki se po ZUP vročajo strankam. To so predvsem odloki o
imenovanju in razrešitvah funkcionarjev, odločbe o uvedbi
komasacijskega postopka (po 80. členu zakona o kmetijskih zemljiščih)
in odločbe o ugotovitvi splošnega interesa (po 17. členu zakona o
razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini).
Imamo pa tudi posamične akte, sprejete kot pravne predpise, ki imajo
pravni učinek samo nasproti določeni osebi (npr. državnemu
poglavarju) ter vrsto posamičnih aktov v obliki predpisov, izdanih v
neposrednem izvajanju ustreznih zakonskih določb. Gre na primer za
odloke prdsedstva o pomilostitvah obsojenih oseb, za občinske odloke
v uvedbi melioracijskega postopka (po 101. členu zakona o kmetijskih
zemljiščih), za občinske odloke o zemljiščih, namenjenih za
kompleksno graditev (po 3. členu zakona o prenehanju lastninske
pravice in drugih pravic na zemljiščih, nemanjenih za kompleksno
graditev), za akte skupščin družbenopolitičnih skupnosti o
razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov ali naravnih
znamenitostii (po 18. členu zakona o naravni in kulturni dediščini)
in za občinske odloke o določitvi zaščitenih kmetij (po 3. členu
zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč). Objavljanje skupščinskih
aktov, ki niso upravni akti, urejajo ustava, zakoni, statuti občin in
poslovniki skupščin družbenopolitičnih skupnosti.
Pri obravnavi zahteve po 66. členu ZUS se smiselno uporabljajo
določbe ZUS, torej tudi določbe glede roka za vložitev zahteve.
Sodišče se strinja s stališčem, izraženim v izpodbijanem sklepu, da
je zahteva za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic zaradi
uvrstitve kmetije v seznam zaščitenih kmetij po 66. členu zakona o
upravnih sporih v zvezi s smiselno uporabo 24. člena tega zakona
pravočasna, če je vložena v tridesetih dneh po objavi odloka občinske
skupščine o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih
zemljišč oziroma seznama zaščitenih kmetij kot sestavnega dela tega
odloka. Izpodbijani sklep je zakonit in Vrhovno sodišče SRS je na
občni seji zahtevo javnega tožilca SRS za varstvo zakonitosti
zavrnilo na podlagi 1. odstavka 50. člena zakona o upravnih sporih.