TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožniku pa je v roku 15 dni dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 466,65 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne dalje do plačila.

III. Tožnik sam krije stroške svoje pritožbe.

Tožena stranka neutemeljeno zatrjuje, da je tožnik prepozno zahteval odpravnino po desetem odstavku 93. člena ZObr. Gre za denarni tožbeni zahtevek, ki ni vezan na prekluzivni rok. Poleg tega pred dokončno in pravnomočno ugotovitvijo, da je že od 8. 8. 2013 dalje invalid III. kategorije zaradi posledic poškodbe pri delu, tožnik ni mogel uveljavljati pravic iz tega naslova. Ni pa mogoče tožniku šteti v škodo dejstva, da so postopki v zvezi z vprašanjem vzroka njegove invalidnosti trajali še po tem, ko mu je pri toženi stranki že prenehalo delovno razmerje. Tožnik mora biti zaradi odločitve socialnega sodišča, ki učinkuje že od 8. 8. 2013 dalje, v enakem položaju, kot če bi mu bila ta pravica priznana že tedaj. V takem primeru bi bili leta 2013, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, izpolnjeni pogoji iz devetega odstavka 93. člena ZObr. Tožena stranka bi tožnika (ki mu je priznana invalidnost zaradi poškodbe pri delu) morala razporediti na drugo delovno mesto v ministrstvo ali v drug državni organ, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma mu omogočiti poklicno rehabilitacijo, če pa to ni bilo mogoče in poklicna rehabilitacija ni bila smotrna, bi ga morala začasno (najdalj za pet let) razporediti na formacijsko dolžnost izven operativnih enot. Glede na to, da med strankama ni sporno, da je bil tožnik ves čas od leta 2011 do konca delovnega razmerja pri toženi stranki odsoten z dela zaradi bolniškega staleža in ga tožena stranka ni mogla niti začasno razporediti na drugo delovno mesto ali formacijsko dolžnost, mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Skladno z določbo desetega odstavka 93. člena ZObr ima zato pravico do odpravnine, ki mu jo je sodišče prve stopnje pravilno prisodilo. Na pravilnost odločitve ne vpliva dejstvo, da je tožnik prepozno uveljavljal sodno varstvo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja pri toženi stranki, saj gre pripadniku pravica do odpravnine po tej določbi v primeru prenehanja delovnega razmerja. Ta pravica ni izključena, če pride do prenehanja delovnega razmerja pred potekom petih let od ugotovitve invalidnosti zaradi poškodbe pri delu niti če to zaradi tožnikove invalidnosti preneha zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.