IZREK
Reviziji se delno ugodi in se:- sodba sodišča druge stopnje v zvezi z odločitvijo v ugodilnem delu točke 3 izreka sodbe sodišča prve stopnje in sodba sodišča prve stopnje v tem delu razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, - sodba sodišča druge stopnje v zvezi z odločitvijo v točki 2 izreka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke delno ugodi in se 2. točka sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožniku ponuditi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje drugega dela na delovnem mestu v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo in strokovno izobrazbo oziroma usposobljenostjo, v roku 30 dni, višji zahtevek za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in omogočanje opravljanje dela na navedenem delovnem mestu pa se zavrne.
V preostalem delu se revizija zavrne.
Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
ZDR in ZPP sta prirejena predpisa oziroma je ZDR v razmerju z ZPP (v obsegu, v katerem opredeli odločitev sodišča) specialen zakon. ZDR v 3. odstavku 204. člena predvideva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca. Kljub pomislekom v siceršnjo ustreznost takšne zakonske ureditve ni mogoče govoriti o nezakoniti odločitvi sodišča o nezakonitosti odpovedi, saj je takšno odločitev sodišče sprejelo v obliki, ki izhaja iz samega zakona.
Zakon določa dolžnost delodajalca, da invalidu najprej poišče ustrezno delo in mu ga ponudi (v obliki ponudbe pogodbe o zaposlitvi za takšno delo), medtem ko je sklenitev pogodbe odvisna od pristanka druge stranke, kar je izven sfere delodajalca. Zato izrek sodbe, s katero je delodajalcu naložena tudi sklenitev pogodbe in prav v tej posledici delo na delovnem mestu, presega dolžnosti in možnosti delodajalca.
Postopka pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (103. člen ZPIZ-1) ne more izvesti ali nadomestiti sodišče v postopku odločanja o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odločanju o posledicah nezakonite odpovedi, temveč ob izpolnitvi zakonskih pogojev le delodajalec po tem, ko z delavcem ponovno vzpostavi delovno razmerje.
Po vrnitvi tožnika nazaj na delo ni mogoče neposredno ugotoviti, katero delo bi tožnik "dejansko opravljal" (kot v izreku sodbe) in določiti obveznost tožene stranke, da mu povrne nadomestilo plače prav za takšno delo. Glede na to je zahtevek za izplačilo nadomestila plače po dejansko opravljenem delu vprašljiv in tudi premalo določen oziroma določljiv.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.