TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

„1. Tožena stranka je dolžna v predelu meje med parc. št. 2538 in parc. št. 2537/1, obe k.o. X, vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da namesto požagane ciprese zasadi novo drevo iste vrste, v paricijskem roku 30 dni.

2. Toženi stranki se za v bodoče prepoveduje na kakršnikoli način posegati v posest tožečih strank na predelu meje med parc.št. 2538 in 2537/1, obe k.o. X, zlasti se ji prepoveduje sekanje dreves in grmičevja žive meje na predelu meje med parc. št. 2538 in 2537/1, obe k.o. X.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki nerazdelno povrniti njene pravdne stroške v znesku 940,5 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki nerazdelno plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 390,6 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Sodišče se v posestnih pravdah lahko ukvarja tudi z vprašanjem ekonomskega interesa tožnika za posestno varstvo, vendar le v okviru presoje, ali tožnik v tožbi v zvezi z motilnim ravnanjem zatrjuje takšno neznatno spremembo dejanskega stanja, ki nima nobenega praktičnega pomena in predstavlja le neznatno oviranje izvrševanja tožnikove posesti. Ekonomski interes tožnika za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da posekani panj ciprese v 18 % sega tudi na zemljišče tožnikov ter ugotovljenemu dejstvu, da so veje ciprese segale v področje žive meje, ki trenutno predstavlja mejo med zemljišči pravdnih strank, je v smislu zgoraj navedenega v konkretnem primeru podan ekonomski interes tožeče stranke za posestno varstvo.