TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni (glede dodatka za tujo pomoč) v prvi alineji III. točke izreka v zvezi s I. točko ter 1. alinejo I. točke izreka sodbe tako, da se v tem delu na novo glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna tožniku plačati odškodnino v znesku 40.057,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od:

- 38.208,31 EUR od 14. 4. 2015 do plačila,

- 344,05 EUR od 1. 9. 2015 do plačila,

- 375,63 EUR od 1. 10. 2015 do plačila,

- 375,63 EUR od 1. 11. 2015 do plačila,

- 375,63 EUR od 1. 12. 2015 do plačila,

- 378,58 EUR od 1. 1. 2016 do plačila,

vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

III. V presežku se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo:

- odškodnine v znesku 128.079,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 125.176,02 EUR od 14. 4. 2015 do plačila, od 2.663,44 EUR od 13. 1. 2016 do plačila, od 85,10 EUR od 22. 1. 2016 do plačila, od 154,66 EUR od 19. 5. 2016 do plačila."

II. V ostalem se pritožba tožnika in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Ni utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi se moral dodatek za pomoč in postrežbo odšteti od priznane škode iz naslova nudenja tuje pomoči. Tožnik v obdobju, za katero je zahteval in mu je sodišče priznalo odškodnino iz naslova nudenja tuje pomoči, še ni prejemal dodatka za pomoč in postrežbo, saj ga je začel prejemati šele v letu 2016.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o rentnem zahtevku. Oprlo se je na izvedensko mnenje sodnega izvedenca finančne stroške ter tožniku priznalo rento le iz naslova nižjega dohodka (razlika med invalidsko pokojnino in plačo, ki bi jo prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka). Kot je bilo že omenjeno, tožnik rentnega zahtevka iz naslova trajnega povečanja potreb (in zmanjšanja zmožnosti za napredovanje) ni določno obrazložil niti ni dokazal njegove utemeljenosti. Posledično ni utemeljena niti pritožbena navedba, da naj bi znotraj tega dela rentnega zahtevka zahteval bodočo škodo zaradi nudenja tuje pomoči, saj tega v postopku na prvi stopnji ni navajal.

Utemeljeno je zavrnjen ugovor tožene stranke, da bi bilo treba od priznane rente odšteti dodatek za pomoč in postrežbo. Tak dodatek bi se sicer načeloma lahko upošteval v smislu znižanja omenjene rente iz naslova nudenja tuje pomoči, ker pa tak rentni zahtevek tožniku ni bil priznan, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko dodatka za pomoč in postrežbo ni odštelo od rente zaradi nižjega dohodka, saj imata takšna renta in tak dodatek različno naravo zadoščenja. Prav tako je neutemeljena navedba tožene stranke, da bi morala biti renta določena le dokler tožnik ne izpolni pogojev za starostno pokojnino. Datum izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino je še negotov, zato je sodišče tožniku pravilno priznalo rento brez časovne omejitve. Ko pa bo tožnik izpolnil zakonske pogoje za starostno upokojitev, bo lahko tožena stranka uveljavljala spremenjene okoliščine, zaradi katerih se lahko mesečna renta nenazadnje tudi odpravi.