TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Navedba punctuma v primeru, ko iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da ne gre za zadevo, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

O pravnem vprašanju, ali za izrek ukrepa tržnega inšpektorja zadostuje že vložena tožba ali mora inšpektor za izdajo navedenega ukrepa pred tem ugotavljati znake nelojalne konkurence, že obstoji praksa Vrhovnega sodišča, zato gre za t.i. že rešeno pravno vprašanje.

Vprašanje, ki je zastavljeno zgolj abstraktno in v reviziji ni konkretizirano z navedbami, ki so v konkretni zadevi v zvezi s tem vprašanjem odločilne, je splošno vprašanje in za dovoljenost revizije ne zadošča.

Vprašanje, v zvezi s katerim se uveljavlja odstop od prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, mora biti natančno in konkretno opredeljeno, nato pa mora biti natančno in konkretno izkazano tudi zatrjevano odstopanje oziroma neenotnost prakse, kar pomeni, da mora biti opravljena primerjava pravnega in dejanskega stanja iz izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje z odločbami, s katerimi se utemeljuje neenotnost oziroma odstop.