TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 40/2001 z dne 27. 11. 2001 v zvezi s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 2/99 z dne 24. 11. 2000 in sklepom Delovnega sodišča v Mariboru, Oddelka v Slovenj Gradcu, št. Pd 349/98 z dne 27. 10. 1998 se ne sprejme.

Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave zagotavlja vsakomur, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu odloča sodišče. Zakonska določitev obveznosti pravnega pouka o pravici do ugovora zoper sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja očitno služi temu, da se delavcu s tem, ko se ga v pravnem pouku opozori na pravico do vložitve ugovora, s katerim si zagotovi kasnejšo možnost sodnega varstva (drugi odstavek 83. člena ZTPDR), olajša dostop do sodišča. Vendar pa ni mogoče trditi, da je takšna ureditev ustavna zahteva. Opustitev vložitve pravočasnega ugovora zoper prvostopenjski sklep delodajalca in posledično izgubo pravice do sodnega varstva gre zato pripisati nezadostni aktivnosti pritožnika, ki bi lahko vložil ugovor že na podlagi določb samega zakona, in ne odsotnosti pravnega pouka na sklepu delodajalca. To pa pomeni, da o kršitvi pravice do sodnega varstva v tem primeru ni mogoče govoriti.