Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 174 Partnerstvo Celovška – za del enote urejanja prostora DR-388

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 99-3828/2012, stran 10303 DATUM OBJAVE: 18.12.2012

VELJAVNOST: od 2.1.2013 / UPORABA: od 2.1.2013

RS 99-3828/2012

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 2.1.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.

Časovnica

Na današnji dan, 7.3.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • ŠE V OBDELAVI
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 2.1.2013
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3828. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 174 Partnerstvo Celovška – za del enote urejanja prostora DR-388
Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo in 15/12) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 20. seji dne 26. novembra 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 174 Partnerstvo Celovška – za del enote urejanja prostora DR-388

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina odloka)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 174 Partnerstvo Celovška – za del enote urejanja prostora DR-388 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2)

Ta odlok določa:

-

območje OPPN,

-

vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

-

arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

-

pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

načrt parcelacije,

-

rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

-

rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

-

rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

-

etapnost izvedbe prostorske ureditve,

-

program opremljanja stavbnih zemljišč,

-

dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

-

druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)

(1)

S tem odlokom se načrtuje gradnja trgovskih in poslovnih objektov, dozidava obstoječega trgovskega objekta, gradnja in rekonstrukcija cest ter pripadajoče ureditve.

(2)

Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1)

Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2)

Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
1.      Načrt namenske rabe prostora
1.1     Izsek iz občinskega prostorskega načrta
        Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del
        (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL-ID) z
        mejo območja OPPN                            M 1:2000
2.      Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
        urejanja prostora
2.1     Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
        urejanja prostora                            M 1:2000
3.      Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1     Katastrski načrt s prikazom območja OPPN      M 1:500
3.2     Geodetski načrt s prikazom območja OPPN       M 1:500
3.3     Načrt obodne parcelacije, parcelacije
        zemljišč in prikaz javnega dobra na
        katastrskem načrtu                            M 1:500
3.4     Načrt obodne parcelacije, parcelacije
        zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz
        javnega dobra na geodetskem načrtu            M 1:500
4.      Načrt arhitekturnih, krajinskih in
        oblikovalskih rešitev prostorskih
        ureditev
4.1     Arhitekturna zazidalna situacija – nivo
        pritličja                                     M 1:500
4.2     Arhitekturna zazidalna situacija – nivo
        kleti                                         M 1:500
4.3     Značilni prerezi in pogledi                   M 1:500
4.4     Prometno-tehnična situacija, idejna
        višinska regulacija in prikaz ureditev,
        potrebnih za varstvo pred naravnimi in
        drugimi nesrečami                             M 1:500
4.5     Zbirni načrt komunalnih vodov
        in naprav                                    M 1:500.

4. člen

(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:

1.

izvleček iz OPN MOL-ID,

2.

prikaz stanja prostora,

3.

strokovne podlage,

4.

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5.

obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6.

program opremljanja stavbnih zemljišč,

7.

povzetek za javnost.

5. člen

(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7199 v septembru 2012.

II. OBMOČJE OPPN

6. člen

(območje OPPN)

(1)

Območje OPPN zajema enote urejanja prostora DR-388 (del), DR-525 (del), DR-526 (del) in DR-535 (del).

(2)

Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 356/9, 761, 756/14, 756/15, 756/19, 756/20, 756/21, 756/22, 756/23, 756/24, 759/3, 759/4, 759/5 in 766/7 ter del zemljišč s parcelno številko 359/4, 359/6, 359/11, 361/9, 756/6, 763/3, 766/4, 766/16, 767/5, 767/6, 768/1, 768/2, 771/1, 1653/3 in 1658/1, vsa v katastrski občini 1738 Dravlje.

(3)

Površina območja OPPN znaša 3 ha 67 a 46 m2.

(4)

Območje OPPN je razdeljeno na naslednje prostorske enote:

-

PE1 – površine, namenjene gradnji trgovsko-poslovnih stavb,

-

PE2 – površine, namenjene gradnji trgovskih stavb,

-

C1 – površine, namenjene urejanju cest,

-

C2 – površine, namenjene urejanju cest.

(5)

Objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so za potrebe predmetnega območja OPPN načrtovani izven območja OPPN, potekajo po zemljišču s parcelno št. 756/4, katastrska občina 1738 Dravlje.

(6)

Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«, št. 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in prikaz javnega dobra na katastrskem načrtu« in št. 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč, zakoličbe objektov in prikaz javnega dobra na geodetskem načrtu«.

III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

7. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1)

Območje OPPN na zahodu meji na Celovško cesto, na severu na območje Avtotehna Vis in bencinsko črpalko, na vzhodni strani območje omejuje obstoječa cesta ter poslovni objekti, na jugu pa se nahaja območje mešanih dejavnosti s poslovnim objektom KD Kvart oziroma Adriatic Slovenica.

(2)

Sosednje enote urejanja prostora oziroma celoten prostor tako imenovanega območja Partnerstvo Celovška se bo v prihodnosti preoblikoval iz pretežno proizvodnega območja v osrednje območje centralnih dejavnosti.

(3)

Območje OPPN je namenjeno trgovskemu in poslovnemu programu, ki bo sooblikoval in dopolnjeval program novega razvojnega območja Partnerstvo Celovška ter tudi širši prostor Dravelj in Stegen.

(4)

Območje OPPN leži v bližini severne obvoznice ter ob Celovški cesti, ki je pomembna mestna vpadnica, opremljena tudi s površinami za pešce, kolesarje in javni promet, s čimer je območje potencialno dobro prometno dostopno tako za motorni in nemotorni individualni, kakor tudi za javni promet.

(5)

Območje OPPN je prehodno v smeri vzhod-zahod preko javne neovirano dostopne pokrite tlakovane površine za pešce, za motorni promet pa preko servisne poti, ki vodi po južnem robu območja OPPN.

(6)

Najbližje postajališče vozil mestnega linijskega prevoza potnikov je neposredno ob zahodnem robu območja na obeh straneh Celovške ceste, kjer vozi več linij. Dostop za pešce do obeh postajališč je po pločniku ob Celovški cesti in skozi podhod pod Celovško cesto.

(7)

Trgovsko-poslovni kompleks je urejen skladno s predpisanimi odmiki od sosednjih parcel in objektov. V neposredni bližini ni stanovanjskih objektov, tako da višinski poudarek, ki ga pomeni v drugi etapi razvoja območja OPPN predvideni objekt A2, ne bo predstavljal poslabšanja bivalnega okolja zaradi osenčenja.

(8)

V okviru nove ureditve servisne poti se ohranja obstoječi dostop do objekta KD Kvart, ki leži južno od objekta A1 in A2.

(9)

Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

8. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1)

V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

a)

klet:

-

12420 Garažne stavbe: samo garaže;

b)

pritličje in nadstropje:

-

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12201 Stavbe javne uprave,

-

12202 Stavbe bank, pošt in zavarovalnic,

-

12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti,

-

12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta,

-

12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,

-

12620 Muzeji in knjižnice,

-

12650 Športne dvorane,

-

21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.

(2)

V prostorski enoti PE2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,

-

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

-

12201 Stavbe javne uprave,

-

12202 Stavbe bank, pošt in zavarovalnic,

-

12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,

-

12301 Trgovske stavbe,

-

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

-

12520 Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča, dopustna za potrebe osnovne dejavnosti objekta,

-

12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,

-

12620 Muzeji in knjižnice,

-

12650 Športne dvorane,

-

21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.

(3)

V prostorski enoti C1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste.

(4)

V prostorski enoti C2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

-

21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.

(5)

V vseh kletnih etažah je dopustna ureditev tehničnih prostorov, skladišč in pomožnih prostorov (kolesarnice, shrambe, zbirno mesto za odpadke ipd.).

9. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1)

Na območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dopustno postaviti ali urediti naslednje:

a)

enostavne objekte:

-

odprt sezonski gostinski vrt,

-

spominska obeležja,

-

skulpture in druge prostorske instalacije,

-

vodnjak, okrasni bazen,

-

nadstrešek,

-

otroško igrišče,

b)

nezahtevne objekte:

-

spominska obeležja.

(2)

Na severozahodnem, severovzhodnem in jugovzhodnem robu območja OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem, prometni infrastrukturi in na javnosti neovirano dostopnih površinah, je dopustno postaviti ali urediti naslednje nezahtevne objekte:

-

ograje,

-

škarpe in podporne zidove (samo na jugovzhodnemu robu območja).

(3)

Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi ali postavljati.

(4)

Na območju OPPN je dopustna postavitev enotno oblikovane mikrourbane opreme: klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa. Stojala za kolesa morajo biti nadkrita in osvetljena.

(5)

Na prometnih površinah, ki niso javne in niso javno dostopne, je dopustno postaviti opremo za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki).

(6)

Na strehah objektov je dopustno postaviti:

-

sončne zbiralnike ali sončne celice;

-

objekte za oglaševanje za lastne potrebe, ki lahko segajo do 2,00 m nad največjo višino objekta, na katerem se postavljajo. Če se postavlja več objektov za oglaševanje, morajo biti z zgornjim in spodnjim robom poravnani.

(7)

V območju je dopustna postavitev enega označevalnega stolpa. Lokacija stolpa je določena na grafičnemu načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.

(8)

Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili 26., 27., 28., 29., 30., 31., 32., 33. in 34. člena tega odloka.

10. člen

(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)

(1)

Zazidavo v območju OPPN tvorijo trgovsko-poslovni kompleks v južnem delu območja ter obstoječi trgovski objekt (Hofer) na severni strani, ki se z OPPN za nekaj metrov širi proti vzhodu. Trgovsko-poslovni kompleks sestavljajo objekti A1, B in C, ki so medsebojno povezani v obliki črke L, funkcionalno pa jih povezujejo tudi površina za pešce, ki vodi po severnem robu objektov A1 oziroma A2 in B ter skozi osredje objekta C, v kletnih etažah pa skupna parkirna hiša. Pritlični objekt A1, ki leži v jugozahodnem delu območja, bo v drugi etapi razvoja območja nadomeščen z objektom A2, ki bo kompleks proti Celovški cesti zaključil z višinskim poudarkom.

(2)

Trgovski in poslovni objekti se na javno prometno omrežje navezujejo na zahodnem robu preko Celovške ceste, ki se na območju OPPN rekonstruira tako, da se uredi postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov v ločeni niši, ter na vzhodnem robu preko prav tako rekonstruirane prometnice, kjer se prečni profil oblikuje na novo in ima dodane tudi površine za peš in kolesarski promet.

(3)

V območje OPPN je na zahodnem robu urejen uvoz/izvoz (desno-desno) s Celovške ceste, glavni izvoz iz trgovsko-poslovnega kompleksa pa je urejen na vzhodni strani, kjer se v nadaljevanju navezuje na severno servisno cesto ob severni obvoznici. Skozi območje OPPN se prometno napaja tudi objekt Celovška 206 (KD Kvart oziroma Adriatic Slovenica), ki leži južno od območja OPPN. Objekt ima izvozno pot urejeno po servisni poti. Gre za začasno rešitev do celovite ureditve območja med območjem OPPN in severno obvoznico.

(4)

Po južnem robu trgovsko-poslovnega kompleksa poteka servisna pot, ki predstavlja dostop za dostavo, komunalo, intervencijo in obenem tudi za objekt Celovška 206. Na vzhodu se cesta priključi na rekonstruirano cesto v prostorski enoti C2.

(5)

Za trgovsko-poslovni kompleks (A1-A2, B in C) je parkiranje urejeno v podzemnih etažah, trgovinski objekt Hofer pa ima parkiranje urejeno na nivoju terena.

(6)

Prostor severno ob načrtovanem trgovsko-poslovnem kompleksu je urejen kot enotno oblikovan javni prostor, zasnovan kot urbani trg, ki kot osrednja površina območja nudi možnost komunikacije, druženja, posedanja in igre.

(7)

Dostop in vhodi v trgovsko-poslovni kompleks so urejeni s pokrite površine za pešce, ki poteka ob severnem robu daljše stranice trgovsko-poslovnega kompleksa in se nadaljuje skozi objekt proti vzhodnemu robu območja OPPN. V tem delu je v objektu C oblikovana odprta pasaža, ki predstavlja tudi komunikacijsko jedro za dostop iz garaže in v prvo nadstropje.

(8)

Ob robu objektov so urejene zelene površine, v območju urbanega trga pa je urejeno tudi otroško igrišče, namenjeno obiskovalcem kompleksa.

(9)

Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja« in 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«.

11. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1)

Splošno:
Oblikovni princip ter izbor materialov in barv mora biti za vse objekte v posamični prostorski enoti usklajen.

(2)

Prostorska enota PE1:

-

fasade objektov morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov;

-

fasada objektov A1, B in C mora biti oblikovana z enotnim fasadnim ovojem, v enotnem oblikovnem principu in v enaki barvi in materialu;

-

na fasadah objektov je dopustna uporaba svetlih barv v naravnih odtenkih, barve morajo biti neizstopajoče;

-

fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 30 % fasadne površine;

-

če je fasada objekta A1 oblikovana kot enovita ploskev brez okenskih odprtin, je treba z grafičnimi ali konstrukcijskimi poudarki zagotoviti dinamičen učinek, ki sooblikuje podobo javnega prostora, na katerega objekt meji;

-

strehe morajo biti ravne ali pod blagim naklonom, v terasnem delu pohodne;

-

objekte povezuje enoten nadstrešek, ki hkrati predstavlja streho povezovalne poti;

-

ograje balkonov in pergol morajo biti oblikovane enotno, kasnejša zasteklitev balkonov ni dopustna;

-

objekt A2 mora biti oblikovan tako, da je poudarjena vloga višinskega poudarka v območju; zadnje tri etaže objekta A2 je dopustno za 30 % zamakniti na vzhod proti objektu B, tako da se v smeri proti Celovški cesti oblikuje terasa;

-

klimatske naprave na fasadah in tehnične naprave na strehah morajo biti oblikovno zastrte;

-

če je otroško igrišče urejeno ob uvozni-izvozni klančini v podzemno parkirno hišo (vzhodno od prehoda za pešce, ki povezuje trgovski objekt D s trgovsko-poslovnim objektom A), mora biti uvozna-izvozna klančina v podzemno parkirno hišo pokrita z nadstreškom, da se na otroškem igrišču zagotovi zaščita pred izpušnimi plini;

-

vertikalne komunikacije (izhodi iz kleti, stopnišča, tekoči trakovi, uvozne-izvozne klančine …) je dopustno zaščititi s kovinsko stekleno konstrukcijo.

(3)

Prostorska enota PE2:
Objekt D je dozidava k obstoječemu trgovskemu objektu. Dozidani del se mora višinsko in oblikovno skladati z obstoječim objektom (enoten material in barva fasade).

12. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1)

Prostor pred načrtovanim trgovsko-poslovnim kompleksom v južnem delu območja OPPN je treba urediti kot enotno oblikovan javni prostor, ki ima funkcijo osrednje zunanje površine območja in mora nuditi možnost komunikacije, druženja, posedanja in igre. Meja tega prostora na zahodu poteka ob Celovški cesti, na severni strani ob parkirišču pred obstoječim trgovskim objektom (Hofer), na vzhodu in jugu pa ob novih objektih C, A1-A2 in B.

(2)

Obvezne sestavine urbanega trga so:

-

glavna dostopna pot,

-

uvozi in izvozi v garažo in na obstoječa parkirišča,

-

dostopi do objektov ob trgu,

-

stojna mesta za kolesa,

-

otroško igrišče,

-

zasaditev drevja na raščenem terenu.

(3)

Dopustne sestavine urbanega trga so:

-

vertikalne komunikacije,

-

mikrourbana oprema,

-

nadstrešnice.

(4)

Faktor zelenih površin (FZP) v območju OPPN mora znašati najmanj 20 %.

(5)

Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

-

za zunanjo ureditev mora biti izdelan načrt krajinske ureditve;

-

v območju urbanega trga je treba urediti otroško igrišče, ki mora biti ustrezno zaščiteno pred izpušnimi plini z uvozno-izvozne klančine v podzemne etaže. Igrišče mora biti veliko najmanj 120 m2, opremljeno z raznolikimi igrali, klopmi in koši za smeti in z izlivko pitne vode, ograjeno z ograjo višine 0,9–1,2 metra, osvetljeno ter vsaj deloma osenčeno pred soncem (drevje, pergola ipd.). Vsaj del igral mora omogočati tudi igro funkcionalno oviranih otrok;

-

peš poti, ploščadi, otroško igrišče in klančine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;

-

vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem;

-

raščen teren mora biti zasajen z najmanj 55 visokoraslimi drevesi (od tega v PE 1 31 dreves, v PE 2 14 dreves, v C1 5 dreves in v C2 5 dreves), pri tem je treba v čim večji meri ohraniti in upoštevati obstoječa drevesa;

-

predpisano zasaditev površin je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,20 m;

-

do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi na parceli, namenjeni gradnji, je dopustno nadomestiti tudi z visokimi grmovnicami;

-

v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Odprtina za prehajanje zraka in vode mora biti najmanj 3,00 m2;

-

odmik debla obstoječih in predvidenih dreves od podzemnih komunalnih vodov mora biti najmanj 2,00 m;

-

nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno;

-

ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves, ki se ohranjajo na parceli, namenjeni gradnji, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves;

-

če ni z drugim predpisom določeno drugače, je na vseh objektih, ki imajo ravno streho z več kot 600,00 m2 neto površine (brez svetlobnikov, strojnic in drugih objektov na strehi), treba urediti zeleno streho. Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da ureditev zelene strehe ni mogoča.

(6)

Zunanja ureditev je določena v grafičnemu načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja«.

13. člen

(kapacitete območja)
(1)   Zmogljivosti območja OPPN so:
      – BTP nad nivojem terena:              največ 28.537 m2
      – BTP pod nivojem terena:              največ 29.344 m2
(2)   Zmogljivosti prostorske enote PE1 (faza 1) so:
      – površina prostorske enote                   20.434 m2
      – BTP nad nivojem terena:              največ 18.000 m2
      – BTP pod nivojem terena:              največ 29.344 m2
(3)   Zmogljivosti prostorske enote PE1
      (faza 2) so:
      – površina prostorske enote                   20.434 m2
      – BTP nad nivojem terena:              največ 28.240 m2
      – BTP pod nivojem terena:              največ 29.344 m2
(4)   Zmogljivosti prostorske enote PE2 so:
      – površina prostorske enote                    9.597 m2
      – BTP celotnega programa:                 največ 297 m2
      – BTP nad nivojem terena:                 največ 297 m2
(5)   Zmogljivosti prostorske enote C1 so:
      – površina prostorske enote                    3.172 m2
(6)   Zmogljivosti prostorske enote C2 so:
      – površina prostorske enote                   3.542 m2.

14. člen

(tlorisni gabariti)

(1)

Tlorisni gabariti stavb nad terenom v prostorski enoti PE1 so:
– objekt A1 oziroma A2 (pritličje):         53,60 x 37,50 m,
– objekt A2 (stolpnica nad pritličjem)      32,00 x 32,00 m,
– objekt B:                                 67,20 x 32,00 m,
– objekt C:                                61,50 x 109,30 m.

(2)

Tlorisni gabarit stavbe nad terenom v prostorski enoti PE2 je:
– objekt D:                                 26,00 x 11,40 m.