Nalaganje dokumenta...
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 61-2748/2019, stran 7463 DATUM OBJAVE: 11.10.2019
VELJAVNOST: od 19.10.2019 / UPORABA: od 1.1.2020
RS 61-2748/2019
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 1.1.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 7.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
2748. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško
Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (Uradni list RS, št. 71/17, 13/18 – ZJF-H, 83/18 in 19/19), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), VI. poglavja ter prve in tretje alineje 41. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odločba US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odločba US, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1 in 68/18) je Občinski svet Občine Laško na 5. redni seji dne 25. 9. 2019 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Laško
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa, da se na celotnem območju Občine Laško plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: nadomestilo).
2. člen
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
a)
zavezanec za plačilo nadomestila je fizična ali pravna oseba zasebnega ali javnega prava, ne glede na naslov stalnega prebivališča ali kraj registracije gospodarske družbe, ki je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča ali ima pravno ali dejansko možnost neposredne uporabe stavbnega zemljišča;
b)
zazidano stavbno zemljišče je zemljišče na katerem je postavljena stavba oziroma dve ali več stavb ali gradbeno inženirski objekt, pripadajoče zemljišče k stavbam oziroma objektom oziroma gradbena parcela, kot to predpisuje zakon ali podzakonski akt;
c)
nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, na katerem je po prostorskem načrtu predvidena gradnja stavb ali objektov;
d)
površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za stanovanjski namen in neto tlorisno površino garaž za osebna vozila. Prav tako zajema površine tistih stavb oziroma posameznih delov stavb in gradbenih inženirskih objektov za katere se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo na površinah, ki so navedene v občinskem prostorskem načrtu;
e)
površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za garaže in nestanovanjski namen, ki nimajo poslovnega namena je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb namenjenih za garaže ali za drug nestanovanjski namen. Pri nestanovanjskih stavbah se upoštevajo za odmero nadomestila, samo tiste površine stavb ali posameznih delov stavb, za katere je skladno s predpisi potrebno gradbeno dovoljenje;
f)
površina za odmero zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen je neto tlorisna površina, kot to določa SIST ISO 9836 in zajema površino vseh zaprtih prostorov stavb ali posameznih delov stavb za poslovni namen in neto tlorisno površino vseh stavb ali posameznih delov stavb, ki so funkcionalno povezani z njim. Površine zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen, ki so zunanje poslovne površine, se določijo kot tlorisna projekcija površine zemljišč na gradbeni parceli objekta, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti, med katere sodijo predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, zunanje prodajne površine, interna parkirišča, delavnice na prostem, skladišča, javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti (gostinski vrtovi in kioski), ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti. Če se ugotovi, da se kot zunanje poslovne površine uporabljajo tudi zemljišča izven gradbene parcele objekta, se nadomestilo zanje odmerja na enak način kot za površine, ki se nahajajo znotraj gradbene parcele objekta;
g)
površine za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča se štejejo tiste površine zemljišč, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in če je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto;
h)
evidenca za odmero nadomestila je namenska zbirka podatkov za potrebe odmere nadomestila, ki jo vodi in upravlja pristojni upravni organ Občine Laško;
i)
pristojni občinski upravni organ (v nadaljevanju: upravni organ) je občinski organ, ki je skladno s predpisi o organizaciji občinske uprave določen za izvajanje nalog v zvezi z odmero nadomestila.
EVIDENCA ZA ODMERO NADOMESTILA
3. člen
(1)
Za potrebe odmere nadomestila pristojni upravni organ vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca). Podatke za evidenco pridobiva iz naslednjih virov:
-
register nepremičnin (dejanska raba in površine: stavb, posameznih delov stavb in zemljiških parcel z identifikacijskimi oznakami nepremičnin);
-
napovedi za odmero nadomestila;
-
prejšnja evidenca občine o zavezancih za plačilo nadomestila;
-
poslovni register, centralni register prebivalstva, zemljiška knjiga, podatki organa za stanovanjske zadeve in drugi podatki, ki izkazujejo neposredno uporabo stavbnih zemljišč za odmero nadomestila (imena, naslovi in matične številke zavezancev);
-
podatki o splošni in individualni komunalni opremljenosti iz katastra gospodarske javne infrastrukture, obratnih katastrov gospodarskih javnih služb in drugih služb v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo;
-
podatki o namenski rabi prostora in drugi prostorski podatki, ki so pomembni za odmero nadomestila, iz državnih in občinskih prostorskih aktov ter posamičnih upravnih aktov v zvezi z gradnjo stavb in inženirskih objektov;
-
druge evidence in podatkovne zbirke, če je to potrebno za zagotovitev podatka za odmero nadomestila.
(2)
V evidenci se vodijo podatki o:
-
lokaciji (identifikacijska oznaka nepremičnine, naslov stavbnega zemljišča ali opis stavbnega zemljišča);
-
razvrstitvi v skupino namembnosti stavbnega zemljišča glede na dejansko rabo stavbe oziroma posameznega dela stavbe za zazidana stavbna zemljišča ter o namenski rabi zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča;
-
skupni komunalni opremljenosti (cestno omrežje, javna razsvetljava, zelene in javne površine);
-
individualni komunalni opremljenosti (dejanska možnost priključitve na vodovodno in kanalizacijsko omrežje);
-
zavezancu (naziv, naslov, matična številka) in številu točk po posameznih elementih.
(3)
Če upravni organ ugotovi, da podatki o nepremičninah, evidentiranih v predpisih o evidentiranju nepremičnin ali drugi podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju, jih lahko pridobi sam z metodami in tehnikami inventarizacije prostora ter z vprašalniki iz predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(4)
Metode in tehnike inventarizacije prostora so terenski ogledi, geodetske izmere in interpretacija strokovnih geodetskih podlag na podlagi predpisov o evidentiranju nepremičnin.
(5)
Za pravilnost gostujočih podatkov skrbi organ, pristojen za evidenco, v kateri se vodijo ti podatki.
4. člen
(1)
Upravni organ lahko zbira podatke o nepremičninah z napovedjo za odmero nadomestila pri lastniku, uporabniku ali najemniku nepremičnine ali upravniku stavbe v etažni lastnini.
(2)
V primeru solastnine ali skupne lastnine lahko upravni organ pridobiva podatke z napovedjo od kateregakoli solastnika ali skupnega lastnika.
(3)
Lastnik, uporabnik, najemnik ali upravnik stavbe v etažni lastnini je dolžan poslati upravnemu organu pravilne in popolne podatke o nepremičnini v 15 dneh po nastanku obveznosti plačevanja nadomestila.
(4)
Za potrebe seznanitve zavezancev s podatki evidence nadomestila upravni organ po potrebi opravi javno seznanitev skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin.
MERILA ZA DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
(1)
Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: