Nalaganje dokumenta...
Odlok o Naravnem spomeniku Dovžanova soteska
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 23-1030/2018, stran 3550 DATUM OBJAVE: 6.4.2018
VELJAVNOST: od 21.4.2018 / UPORABA: od 21.4.2018
RS 23-1030/2018
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 21.4.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1030. Odlok o Naravnem spomeniku Dovžanova soteska
Na podlagi petega odstavka 49. člena v povezavi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14)in 16. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 30. redni seji dne 21. 3. 2018 sprejel
O D L O K
o Naravnem spomeniku Dovžanova soteska
o Naravnem spomeniku Dovžanova soteska
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(cilji in namen)
(1)
Območje Dovžanove soteske se zavaruje kot Naravni spomenik Dovžanova soteska (v nadaljnjem besedilu: naravni spomenik).
(2)
Varstveni cilj naravnega spomenika je ohranitev paleozojskih kamnin in okamnin, geoloških profilov in struktur, gorske reke Tržiške Bistrice s sotesko, pregradnim slapiščem v kremenovem konglomeratu, z brzicami, skočniki, drasljami in slapiči, rastišči endemita Zoisova zvončica (Campanula zoisii) in združbe mahu (Ptilium crista castrensis) in rdečega bora (Pinus silvestris).
(3)
Namen naravnega spomenika je s pravili ravnanj in z izvajanjem upravljavskih nalog dosegati varstveni cilj iz prejšnjega odstavka. Namen naravnega spomenika je omogočiti tudi obiskovanje in ogledovanje naravnega spomenika ter povečevanje ozaveščenosti o pomenu varstva narave.
(4)
Naravni spomenik je odprt za javnost.
2. člen
(vsebina)
Ta odlok določa območje naravnega spomenika, varstvene režime in pravila ravnanj v naravnem spomeniku, način upravljanja, upravljavske naloge ter način njihovega financiranja in izvajanja nadzora.
3. člen
(ustanovitev)
Z ustanovitvijo naravnega spomenika se nadaljuje varovanje območja Naravnega spomenika Dovžanova soteska, ustanovljenega z Odlokom o razglasitvi Dolžanove soteske za naravni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/88).
4. člen
(ime in znak naravnega spomenika)
(1)
Ime naravnega spomenika je »Naravni spomenik Dovžanova soteska«.
(2)
Naravni spomenik ima svoj znak, ki je določen v prilogi št. 1, ki je sestavni del tega odloka.
(3)
Znak in ime naravnega spomenika ter njune prevode in izpeljanke lahko uporablja Občina Tržič. Znak in ime lahko z dovoljenjem in pogoji ali predhodnim dogovorom Občine Tržič uporabljajo tudi druge pravne in fizične osebe v skladu s cilji naravnega spomenika.
OBMOČJE NARAVNEGA SPOMENIKA
5. člen
(opis naravnega spomenika)
(1)
Naravni spomenik Dovžanova soteska se nahaja v osrednjem delu Karavank, tri kilometre severno od Tržiča, med naseljema Čadovlje in Dolina z manjšim zaselkom Na Jamah.
(2)
Naravni spomenik obsega 1,5 km dolgo sotesko z gorsko reko Tržiško Bistrico, Borovo peč (920 m) nad desnim bregom, pobočje Samuha (1172 m) in zahodni del Vratnega vrha (1062 m) nad levim bregom. Območje obsega 148,58 ha.
(3)
Na območju naravnega spomenika se nahajajo naravne vrednote državnega pomena ident. št. 46 Dovžanova soteska, ident. št. 326 Tržiška Bistrica s pritoki do Tržiča, ident. št. 1595 Borova peč nad Dovžanovo sotesko, ident. št. 1596 Rjava peč nad Dovžanovo sotesko, ident. št. 44649 Jama v piramidi, ident. št. 44647 Partizanska tehnika (jama) in lokalnega pomena ident. št. 5034 Dovžanova soteska – Tržiškobistriško slapišče, območje pa je tudi del posebnega varstvenega območja – območja Natura 2000 (SI3000285 Karavanke) in ekološko pomembnega območja (SI21300 Karavanke).
(4)
V naravnem spomeniku so nahajajo objekti kulturne dediščine EŠD 470719 Čadovlje pri Tržiču – Partizanska podzemna jama pod piramidami, EŠD 5529 Čadovlje pri Tržiču Partizanska tehnika in EŠD 11200 Jamenšnikova sušilnica za lan in sadje.
(5)
V Dovžanovi soteski se nahaja najpopolnejše zaporedje spodnjepermskih plasti Južnih Karavank, ki obsegajo spodnjepermske kamnine Dovžanovosoteške formacije, Bornove formacije in rigeljske plasti. V Dovžanovosoteški formaciji v litostratigrafski enoti z imenom Apnenec Dovžanove soteske je nahajališče 81 vrst brahiopodov, med njimi 21 do tedaj nepoznanih vrst. V zaporedju Bornove formacije pa je nahajališče prvič opisane nove fuzulinidne vrste kroglaste foraminifere Pseudoschwagerina carniolica Kahler & G. Kahler, kasneje preimenovana v vrsto Sphaeroschwagerina carniolica in je zaščitni znak Dovžanove soteske. V strugi Tržiške Bistrice in na brežinah so zaradi močne erozije razgaljene geološke strukture kot so plasti, prelomi in gube.
(6)
Reka Tržiška Bistrica v soteski oblikuje različne geomorfološke in hidrološke oblike. V zgornjem delu soteske se nahaja največje pregradno slapišče v kremenovem konglomeratu pri nas. V delu, kjer se strmec zniža, so brzice, skočniki, draslje in slapiči ter številni zaobljeni bloki kremenovega konglomerata, ene najtrših sedimentnih kamnin, ki so se v preteklosti odtrgali iz Borove peči. Nad sotesko se na levem bregu vzpenjajo kamniti stolpi z imenom Kušpegarjevi turni, pod katerimi so podzemne jame in spodmoli.
(7)
Na termofilnih karbonatnih stenah uspevata Zoisova zvončica (Viola zoysii) in lepi jeglič (Primula auricula), na pobočjih nad sotesko pa je nahajališče redke združbe mahu (Ptilium crista castrensis) in rdečega bora (Pinus silvestris) ter pestri gozdni habitatni tipi.
6. člen
(meja naravnega spomenika)
(1)
Meja naravnega spomenika je določena na državni topografski karti v merilu 1:5000.
(2)
Karta iz prejšnjega odstavka tega člena se hrani kot podatek o zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave, v izvirniku pa pri pristojnem organu Občine Tržič.
(3)
Meja naravnega spomenika iz prvega odstavka tega člena je informativno prikazana na informativni karti v merilu 1:7000, ki je kot priloga št. 2 sestavni del tega odloka.
VARSTVENI REŽIMI IN PRAVILA RAVNANJA
7. člen
(varstveni režimi)
(1)
Na območju naravnega spomenika so prepovedani vsi posegi, dejavnosti in ravnanja, ki bi lahko spremenili geološke, geomorfološke, hidrološke in botanične lastnosti naravnega spomenika, življenjske razmere rastlinskih in živalskih vrst, značilnosti habitatnih tipov, poslabšali kakovost habitatov ali kako drugače spremenili značilnosti naravnega spomenika. Zlasti pa je prepovedano:
1.
odvzemati in poškodovati kamnine, okamnine in minerale,
2.
zasipavati, kopati ali drugače spreminjati oblikovanost površja,
3.
odvzemati prod, pesek in mivko z obrežja, prodišča in dna struge,
4.
izvajati regulacije, akumulacije in druge posege v strugo in obrežje Tržiške Bistrice s pritoki ter izvajati regulacije, melioracije, utrjevati ali uravnavati brežine Tržiške Bistrice in njenih pritokov,
5.
spreminjati vodni režim in hidroenergetsko izkoriščati Tržiško Bistrico in njene pritoke,
6.
odlagati, metati, nameščati v vodo ali spuščati po vodi predmete ali škodljive in nevarne snovi,
7.
graditi nove objekte in naprave,
8.
krčiti gozd,
9.
uporabljati biološko nerazgradljiva olja, maziva in druge, škodljive snovi pri gospodarjenju z gozdom in urejanju vodotoka,
10.
prati motorna vozila, kmetijsko mehanizacijo in druga prevozna sredstva ter opremo,
11.
odstranjevati obvodno drevesno in grmovno vegetacijo, razen v okviru redne sanitarne sečnje, urejanja geoloških točk, razgledov na sotesko in zagotavljanja varnosti na cestni infrastrukturi,
12.
odlagati odpadke in zemljine,
13.
parkirati prevozna sredstva izven urejenih in označenih parkirnih površin in voziti se z vozili izven za ta namen urejene infrastrukture,
14.
izvajati športno-rekreativne dejavnosti, ki so v nasprotju z varstvenimi cilji tega odloka,
15.
kurjenje,
16.
umetno osvetljevati ali zatemnjevati objekte ali druge naravne pojave in dele naravnega spomenika ter nameščati okrasne osvetlitve,
17.
izkopavati, lomiti, nabirati ali drugače poškodovati rastline, odvzemati rastline in živali iz narave ter se približevati gnezdiščem ali kotiščem živali ali izvajati druga ravnanja, s katerimi se živali namerno vznemirjajo, poškodujejo ali uničujejo,
18.
vnašati invazivne tujerodne rastlinske in živalske vrste,
19.
urejati nova plezališča,