Nalaganje dokumenta...
Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 26-1060/2016, stran 3657 DATUM OBJAVE: 8.4.2016
VELJAVNOST: od 23.4.2016 / UPORABA: od 23.4.2016
RS 26-1060/2016
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 23.4.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
1060. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec
Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12 in 111/13) in 16. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 43/08 – uradno prečiščeno besedilo) ter Strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena za občino Slovenj Gradec, ki jih je pripravil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, je Občinski svet Mestne občine Slovenj Gradec na 15. redni seji dne 16. 3. 2016 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Slovenj Gradec
1. člen
S tem odlokom Mestna občina Slovenj Gradec (v nadaljevanju: občina) razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju občine Slovenj Gradec.
2. člen
Namen odloka je, da se ohranijo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostnozgodovinske vrednote ter zagotovi njihov nadaljnji obstoj v občini.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
-
identifikacijo spomenika, ki zajema evidenčno številko dediščine (v nadaljevanju: EŠD), ime enote in natančno lokacijo,
-
opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev spomenika,
-
vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika,
-
merilo, v katerem so vrisane meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij na digitalnem in preglednem katastrskem načrtu.
4. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
-
arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
-
stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
-
parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
-
stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
-
spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
-
drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
-
naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
-
kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine.
-
ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
5. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine:
a)
Arheološka najdišča
EŠD:311
Ime enote:Gradišče – Gradišče
Lokacija: parc. št. 1575, 797/2, 798, 799/1, 799/2, 802, 803/4, 803/5, 803/6, 803/7, 812, 813, 820/10, 820/11, 820/12, 820/13, 820/4, 820/5, zahodni del 820/6, 820/7, 820/8, 820/9, 824 k.o. Gradišče.
Utemeljitev razglasitve: Gradišče leži severovzhodno nad Slovenj Gradcem in obsega približno 500 x 180 m travniško-gozdne in njivske površine. Izrazitih nasipov okrog vrha kope ni več ohranjenih, mogoče pa jih je domnevati po robovih obrobnih teras, ki so s kultivacijo že močno načete. Utrdbe so bolj vidne le še na gozdnem terenu na severni strani naselbine.
Utrjena naselbina je nosilec starejše železnodobne poselitve teh krajev in spada med največja slovenska gradišča.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
-
varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
-
zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
-
v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
-
v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
-
v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD: 7943
Ime enote:Legen – Arheološko območje Srednja njiva – Pongradi
Lokacija: parc. št.: osrednji del 1343/1, 695, osrednji delo 696/3, 713, 714, 715/1, 715/2, 715/3 k.o. Legen.
Utemeljitev razglasitve: Ledina "Srednja njiva" in ledina "Na Pungradu – Stari britof" predstavljata arheološki teren nekako na sredini 500 m dolgega hrbta grebena v višini 565 m. Točka je markantna pred vzponom in spustom v dolino k legenski planoti. Glede na zid, ki so ga odkrili pri oranju in najdbo kamnitega orodja, gre predvidoma za prazgodovinsko naselbino. Spomenik je zaradi svoje lege in vsebine širše zanimiv. Potrebna so raziskovanja za ovrednotenje prazgodovinske poselitve tega prostora.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:27870
Ime enote:Mislinjska Dobrava – Arheološko območje Dobravski grad
Lokacija: parc. št.: 1044/5, 1045/2, 1045/23, 1046/1, 1046/2, južni del 1047/1, 1048, 1049/1, 1050, 1051, 1058/1, 1058/2, 1060/1 k.o. Dobrava.
Utemeljitev razglasitve: Na platoju Mislinjske Dobrave, južno od letališke steze (Aerodrom Slovenj Gradec) in neposredno ob graščini Hartenstein leži ograjena naselbina oziroma utrdba. Stavbe so na severni strani naslonjene na ogrado, na južni strani pa se na zunanji strani ograde kaže stolp. Na vzhodni strani utrdbe se v smeri gozda vidijo ostanki rimske ceste.
Glede na zračne posnetke in najdbe iz ekstenzivnih pregledov na tem območju, sklepamo na dolgotrajnejšo poselitev v prazgodovinskem in rimskem obdobju. Za natančno ovrednotenje in zaščito so potrebne sistematične raziskave.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7954
Ime enote:Mislinjska Dobrava – Rimska cesta Celeča – Virunum
Lokacija: parc. št.: 23/1, 24, 25/2, 25/3, 27/1, 27/3, 28/2, 30/1, 30/2, 30/4, 30/6, 32/2, 33/1, 33/2, 346/2, 553/2, 553/3, 553/4, 554/1, 554/2, 554/3, 554/4, 556/4, 573/1, 579/1, 581, 585/1, 585/2, 586, 715, 716/1, 1045/2, 1046/2, 1047/1, 1047/3, 1049/1, 1050, 1054/1, 1054/3, 1054/5, 1058/2, 1067/1, 1067/5, 1067/8, 1067/16, 1067/17, 1067/21, 1067/23, 1067/31, 1067/41, 1067/59, 1069, 1074/2, 1074/11, 1098/1, 1098/13 vse del k.o. Dobrava.
parc. št.: 577, 600, 728, 2869 k.o. Podgorje.
parc. št.: 60, 63/1, 63/2, 63/6, 63/7, 66/1, 66/7, 88/2, 88/7, 88/11, 88/19, 88/23, 88/25, 88/26, 225/1, 225/3, 278/1, 279, 280, 282, 292/2, 294, 296, 297/1, 298/1, 300/2, 828/1, 828/4, 832/4, 833, 836/1 vse del k.o. Sele.
parc. št.: *80/1, 222/3, 222/6, 226/21, 242/2, 242/5, 242/6, 242/10, 242/11, 243/2, 246/5, 246/10, 339, 342, 343, 346/1, 346/4, 346/10, 347, 350, 351, 352, 358, 359/1, 361, 365/1, 365/4, 368/1, 369, 387/6, 388/1, 388/3, 388/4, 894, 941/1, 947/1, 951, 952/1, 952/2, 952/3, 960/1, 960/2, 960/3, 961/1, 965, 967/2, 968, 989, 992/1, 992/3, 993, 996, 1058, 1060/4, 1060/6, 1062, 1063, 1079, 1080, 1084/1, 1085/1, 1087, 1276/2, 1294/3, 1294/4, 1296, 1310/1, 1313/2, 1314/1, 1318/1, 1321/2, 1342/2, 1357, 1374/1, 1374/2, 1392, 2213/8 vse del k.o. Stari trg.
parc. št.: 1004, 1014/1, 1016, 1024, 1025, 1044, 1048/1, 1049/1, 1049/2, 1050/1, 1050/2, 1058, 1060, 1061, 1071/1, 1072, 1101/11, 1101/12, 1101/14, 1101/16, 1101/20, 1101/21, 1124/1, 1124/2, 1125 vse del k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu.
parc. št.: 226, 227/1, 227/2, 227/3, 229/1, 273/3, 276/1, 277, 282/3, 282/4, 282/30, 282/36, 290/2, 291/1, 292/2, 294, 295, 297/1, 1322, 1324/1, 1324/3, 1324/4, 1324/5, 1325, 1329/1, 1343/1, 1343/2, 1345, 1346/1, 1346/2, 1347, 1352, 1356/1, 1401/2, 1401/3, 1401/4, 1403/1, 1403/2, 1403/5, 1403/7, 1403/9, 1404/1, 1404/3, 1405, 1406, 1407, 1408, 1418/1, 1418/2, 1418/5, 1419, 1420/1, 1606/3, 1606/15, 1607/5, 1607/9, 1607/10, 1628, 1629, 1631, 1632, 1639/2, 1654/1, 1658 vse del k.o. Vrhe.
Utemeljitev razglasitve: Delno ohranjena trasa rimske ceste Celeia – Virunum, katere sestop v rimski Colatio še ni preverjen (možni sta dve varianti). Ponekod je še vidna kot pobočni usek širine 5–6 m ali pa kot nasip enake širine.
Spomenik je kot del rimskega cestnega omrežja evropsko zanimiv.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev – priporočljiva je ekološka kmetijska pridelava;
– v zemljišča se posega v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7948
Ime enote:Pameče – Utrdba
Lokacija: parc. št.: 923/1 k.o. Pameče.
Utemeljitev razglasitve: Utrdba, ki jo je prvi opisal W. Schmid (Zh VS – 18, 1922, 42), leži na 455 m visokem obronku Pohorja, severno nad vasjo. Umetno zravnana kopa velikosti 16 x 7 m leži v gozdu in je od podaljška grebena proti jugu oddeljena s plitvim jarkom in nasipom, medtem ko druge strani varujejo strma pobočja.
Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Točna časovna pripadnost še ni opredeljena, zanjo bi bile potrebne arheološke raziskave.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7955
Ime enote: Podgorje – Utrdba
Lokacija: parc. št.: 875 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: Jugovzhodno od domačije Krenker v Preseku se nahaja na ravnici gozdne planote okop pravokotne oblike. Okop sestavlja nasut zemeljski nasip, ki obdaja 24 x 30 m veliko notranjo ravnico, brez sledov kakršnekoli arhitekture. Nasip je deloma že deformiran, višine do 2 m in ima na severni strani useku podoben vhod, širina pri dnu je 1,5 m.
Utrdba predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi, istočasno pa je tudi pomemben krajinski element. Za točno časovno opredelitev bi bile potrebne arheološke raziskave.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7949
Ime enote:Raduše – Prazgodovinsko gradišče
Lokacija: parc. št.: 2545/1 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: Na grebenu severno od potoka Radušnice (kota 521), nad kmetijo Hrastnik, leži še neraziskano prazgodovinsko gradišče. Utrjeno je z zemeljskim nasipom in jarkom, spomeniške sestavine so še dobro ohranjene. Čeprav so bili na vrhu in na policah najdeni redki latenski odlomki keramičnih posod, na pobočju pa temelji hiše z ognjiščem na prostem (W. Schmid, MPK 2, 1924, 381 ss), je točna časovna pripadnost še dvomljiva. Pomen gradišča na tem področju bi lahko pojasnili le z arheološko raziskavo.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD: 7950
Ime enote: Raduše – Utrdba
Lokacija: parc. št.: 2267/1 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: V Zatiški kotlini ob Radušnici, vzhodno od Penškove domačije, leži z jarkom in nasipom obdana kopa ovalne oblike z vrhnjo umetno zravnano ravnico velikosti 28 x 17 m. Nasip na najnižji jugovzhodni trasi manjka, sicer pa je dobro ohranjen 1–2,5 m visok z izrazitim 1,5–2 m širokim hrbtom. Z izkopavanji leta 1978 smo ugotovili masivne zidane temelje utrdbe, drobne najdbe pa jo uvrščajo na konec 15. in 1. polovico 16. stoletja.
Spomenik je kot člen v sklopu fortifikacij proti turškim vpadom na Koroško širše zanimiv, obenem pa je tudi pomemben krajinski element.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov in brez širjenja izkopov peska znotraj utrdbe;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:10319
Ime enote:Slovenj Gradec – Gomilno grobišče pod Gradiščem
Lokacija: parc. št.: vzhodni del 100/1, 100/2, 1040/10, 1040/28, južni del 1040/29, 1040/30, 1040/33, 1040/34, zahodni del, 1041/2, 114/21, severovzhodni del 114/22, 114/23, 118/13, 123/58, 123/60, jugozahodni del 53/4, 53/5, zahodni del 61, 62/1, 62/2, 66, 69/1, 69/2, 69/3, 69/4, 69/5, 70, 71/3, 72/3, 72/4, 72/5, 72/6, 73/3, 73/4, 73/5, 73/6, 74/1, 74/3, 74/4, 75/34, 75/36, 76/1, 76/2, 77/10, 77/11, 77/12, 77/5, 77/6, 77/7, 77/8, 77/9, 85, 86/1, 87, 88/1, 88/2, 89/1, 89/2, 90/1, 90/2, 92/5, 92/6, 94, 96/1, 96/2, 97/1, 97/2, 98, 99/1, 99/2 k.o. Slovenj Gradec;
parc. št.: 158/28, 158/29, 158/30, 158/39, 158/40, 158/42, 158/75, 158/76, 158/78, 158/79, 158/80, 158/81, 158/82, 158/83, 158/85, 158/87, 158/89, 158/91 k.o. Legen.
Utemeljitev razglasitve: Obsežno grobišče leži 500 m vstran od pripadajoče naselbine na Gradišču ob vhodnem robu legenske terase v Florjanovem gozdu in deloma izven njega. Sedanja vidna velikost grobišča znaša 220 x 130 m, vendar se je prvotno raztezala še na ravnici med Legensko- Pohorsko in Zidanškovo ulico. Skupno je ugotovljivih še 78 gomil, delno so že prekopane ali načete, vsaj 14 jih je še v celoti ohranjenih na severnem delu grobišča. Velikost gomil se giblje v razponu od 4,0 x 0,2 m do 20 x 2 m, pri čemer so najštevilnejše tiste s premerom 5–7 m, redkejše pa nad 10 m. Gomile so večinoma nizke, saj jih je več kot polovica le 0,2–0,3 m visokih, tretjina ima višino med 0,4 in 0,6 m, posamične pa segajo tudi od 0,8 do 2,0 m visoko. Dosedanje najdbe so v celoti objavljene, deponirane so v graškem muzeju, nekaj jih je v Sokličevi zbirki in v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu.
Gomile so z individualnim žganim pokopom značilen predstavnik slovenskih podravskih grobišč, ki se na vzhodu vežejo s severno hrvaško halštatsko skupino tipa »Wies« na avstrijskem področju v enotno vzhodnoalpsko kulturno skupino tipa »Wies – Martijanec«. Časovno ga omejujemo med sredino 8. stoletja (kar sovpada nekako s časom nastanka naselbine na Gradišču) in med koncem 7. stoletja pr.n.št. (Ha B3/Ha C1 vzhodnoalpskega prostora in razvito HaC stopnjo v smislu srednjeevropske kronologije).
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7942
Ime enote:Slovenj Gradec – Prazgodovinska naselbina Tičnica
Lokacija: parc. št.: 126 k.o. Legen.
Utemeljitev razglasitve: Na gozdni jasi z ledinskim imenom "Na tičnici", ki je sedaj spremenjena v njivo in travnik, so bili najdeni sledovi naselbine s kulturno plastjo iz pozno neolitskega obdobja.
Naselbina predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi. Potrebne bi bile arheološke raziskave tako za natančno časovno ovrednotenje, kot za samo zaščito, ker se z oranjem močno uničuje kulturna plast.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:693
Ime enote:Stari trg pri Slovenj Gradcu – Arheološko najdišče Colatio
Lokacija: parc. št.: 1289/4, 1289/5, južni del 1290/1, 1294/1, 1294/2, južni del 1294/4, 1310/1, 1310/3, južni del 1310/4, 1310/5, severozahodni del 1312/1, 1312/2, 1342/6, 1371/1, 1371/2, 1374/1, 1374/2, 1374/3, 1374/4, 1392, 188/1, 188/2, 188/3, 188/4, 188/5, 188/6, 190/23, 190/27, 190/3, 191/1, 191/16, 191/21, 191/4, 192/1, 192/10, 192/11, 192/12, 192/13, 192/14, 192/15, 192/16, 192/17, 192/18, 192/2, 192/3, 192/4, 192/5, 193/1, 193/2, 193/3, 193/4, 193/5, 194/1, 194/2, 196/1, 196/3, 196/4, 196/5, 197/1, 197/5, 197/6,, 197/7, 197/8, vzhodni del 198/1, 198/2, 201/1, 201/2, 213/1, 213/3, 213/4, 214/1, 214/10, 214/13, 214/16, 214/17, 214/18, 214/19, 214/20, 214/21, 214/22, 214/23, 214/7, 214/9, 215/1, 215/10, 215/11, 215/12, 215/13, 215/14, 215/17, 215/18, 215/19, 215/2, 215/20, 215/22, 215/23, 215/24, 215/25, 215/26, 215/27, 215/28, 215/29, 215/5, 215/6, 215/7, 216/1, 216/2, 216/3, 218/1, 218/2, 219/1, 219/2, 219/4, 221/1, 222/1, 222/3, 222/5, 222/6, 222/7, 222/8, 223/10, 223/11, 223/12, 223/5, 223/7, 223/8, 223/9, 226/10 226/11, 226/12, 226/13, 226/14, 226/15, 226/16, 226/19, 226/20, 226/21, 226/22, 226/23, 226/24, 226/5, 226/7, 226/9, 236/2, 241, 242/11, 53/3, 55/2, jugovzhodni del 55/3, 55/8, 57/1, 57/2, 57/5, jugovzhodni del 58/3, 937/1, 937/2, 937/3, 941/1, 941/3, 941/4, 942/1, 942/3, 942/4, 942/5, 946/10, 946/12, 946/15, 946/2, 946/22, 946/23, 946/24, 946/25, 946/33, 946/35, 946/38, 946/39, 946/4, 946/40, 946/41, 946/42, 946/43, 946/45, 946/47, 946/7, 946/9 947/1, 947/2, 947/3, južni del 952/1 k.o. Stari trg.
parc. št.: severozahodni del 917, 918/1, 918/2, 919/1, 919/2, 920, 921/1, 921/2, 922, 923/1, 923/2, zahodni del 924/1, severozahodni del 924/2 l, 925/1 k.o. Slovenj Gradec.
Utemeljitev razglasitve: Teren rimske naselbine in poštne postaje Colatio se razteza na ravninskem predelu ob vznožju grajskega griča ob cesti Celeia – Virunum na Gosposvetskem polju. Doslej so bili raziskani ostanki Jupitrovega templja, nekaj temeljev stanovanjskih in gospodarskih poslopij z vsaj tremi gradbenimi fazami. Spomenik je zaradi svoje izpovednosti evropsko zanimiv in sodi med redke ohranjene in delno raziskane rimske poštne postaje v razponu od 1. do 1. polovice 5. stol. n.št. Najdbe iz starih izkopavanj hrani muzej Joanneum v Gradcu in so že strokovno objavljene. Za podrobnejšo kronološko razčlenitev bi bile potrebne sistematične raziskave stavbnih elementov in kulturne plasti. Naselbini pripadajoče grobišče leži južno od Starega trga na rahlo padajočem terenu proti Suhadolnici. Delno je bilo raziskano v letih 1909–1912, nato pa še leta 1977 in 1978 na dveh ločenih kompleksih. V letih 2004/2005 in 2006/2007 se je z novimi raziskavami povečal obseg raziskanega dela grobišča, ki je bilo v uporabi vsaj še v 4. stol. n.št. Del grobišča je prezentiran in situ kot "Arheološki park Colatio". Kljub nekaterim pomanjkljivostim v dokumentaciji starih izkopavanj je najdišče nazorno razkrilo zelo pestro podobo grobne arhitekture tega dela antičnega Norika. Poseben doprinos vidimo tudi v kronološki pestrosti grobnega inventarja s poudarkom na končnem obdobju 1. stol. in prvi polovici 2. stol. n.št. Na jugovzhodnem delu so ohranjeni še naselbinski ostanki iz kasne antike in trasa rimske ceste.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD: 7945
Ime enote: Stari trg pri Slovenj Gradcu – Arheološko najdišče Grajski hrib
Lokacija: parc. št: 1273/11, 1273/12, južni del 1273/8, jugovzhodni del 1298, južni del 146/1, 146/2, 147, 148/1, 148/2, 148/3, 150/1, 150/2, 150/3, 150/4, 151 k.o. Stari trg.
Utemeljitev razglasitve: Na vrhu grajskega hriba leži teren z ostanki verjetno prazgodovinskega gradišča, ki zaradi neraziskanosti še ni končno datirano. Na pobočju hriba proti Staremu trgu so bili odkriti temelji prazgodovinskih objektov.
Terenska dokumentacija in najdbe so zelo pomanjkljive, tako da bi bile za zadovoljivo kronološko ovrednotenje potrebne arheološke raziskave.
Najdišče spada v starotrški arheološki kompleks z evropskim pomenom in vsebuje ključne podatke za interpretacijo prazgodovinskih bivališč.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7944
Ime enote:Stari trg pri Slovenj Gradcu – Arheološko najdišče Puščava
Lokacija: parc. št.: južni del 114/1, 124, severni del 1273/8, 131, 132, 133, severni del 146/1 k.o. Stari trg.
Utemeljitev razglasitve: Na položnem grebenu Puščava leži prazgodovinsko gradišče, ki predstavlja mlajši pandan legenskemu gradišču. Prostor so v kasni antiki in v zgodnjem srednjem veku izrabili za grobišče, ki je bilo večinoma raziskano pred prvo svetovno vojno. Najdbe hrani Joanneum v Gradcu. Grobišče uvrščamo v belobrdsko kulturno skupino 10. in 11. stol. n.št. in spada med vodilna na območju severovzhodne Slovenije.
Spomenik je v svoji kompleksnosti evropsko zanimiv, istočasno pa je v sedanji obliki pomemben krajinski element.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7946
Ime enote:Stari trg pri Slovenj Gradcu – Gradišče Šance
Lokacija: parc. št.: 997/1 k.o. Stari trg.
Utemeljitev razglasitve: Jugovzhodno od gradu, na zahodnem delu grebena, leži na vzvišeni legi gradišče z ostanki obrambnih nasipov. Časovna pripadnost še ni točno opredeljena, po analogijah bi smeli sklepati na prazgodovinsko obdobje. Gradišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7951
Ime enote:Šmartno pri Slovenj Gradcu – Rimskodobni vodovod
Lokacija: parc. št.: 861/1, 861/18, 861/20, 861/31, 861/35, 861/6 k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu.
Utemeljitev razglasitve: Pri zemeljskih delih je bil ugotovljen kamnit kanal, ki verjetno predstavlja del rimskega vodovoda za Colatio.
Spomenik je zaradi proučitve starotrškega arheološkega kompleksa širše zanimiv. Potrebne bi bile arheološke raziskave za ugotavljanje bistvenih elementov v zidavi, smeri in točni časovni pripadnosti.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD: 29596
Ime enote: Pameče – Arheološko najdišče Pameče
Lokacija: parc. št.: 1335/1, 1335/2, 1336, 1376/1, 176/2, 1377, 1378, 1391, 1392, jugozahodni del 1393, 1394 k.o. Pameče.
Utemeljitev razglasitve: Tekom sprememb in v okviru občinskega prostorskega načrta je bilo leta 2011 odkrito in leta 2013 potrjeno novo arheološko najdišče s prazgodovinskimi in rimskodobnimi ostalinami. Prazgodovinske najdbe so bile zelo skromne, rimske pa razmeroma številne in na južnem ter jugovzhodnem delu ohranjene celo v naselbinski kulturi plasti. Za natančno določitev narave in obsega rimskodobne poselitve bi bile potrebne nadaljnje arheološke raziskave.
Najdišče predstavlja arheološki spomenik v prvotni legi in je pomembno zaradi proučevanja prazgodovinske in rimskodobne poselitve območja.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, predvsem na južnem ter jugovzhodnem delu brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
EŠD:7947
Ime enote:Vrhe – Utrdba Apaško gradišče
Lokacija: parc. št.: 170 k.o. Vrhe.
Utemeljitev razglasitve: Utrdba leži nad kmetijo »Apačnik«, na ozkem gozdnem grebenu, južno od zaselka s cerkvijo sv. Miklavža. Kopa ovalne oblike z okroglo ravnico s premerom 5 m v južnem delu je na obeh straneh obdana s prečnima nasipoma in jarkoma, medtem ko podolžni stranici varuje strmo pobočje. Zaradi neraziskanosti točna časovna pripadnost še ni dokazana.
Utrdba je značilnost pokrajine in predstavlja arheološki terenski spomenik v prvotni legi.
Opis varstvenega režima: Varstveni režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju, brez novih gradbenih posegov, kmetijske površine se obdelujejo s čim plitvejšim oranjem in čim manjšo uporabo kemijskih sredstev;
– v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa;
– v takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
b) Stavbe
EŠD:3420
Ime enote:Brda – Cerkev sv. Andreja
Lokacija: parc. št.: *36, 236/1, 294/2, 1122/3 k.o. Brda.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev stoji na krajinsko pomembnem področju na pobočju Pohorja nad Mislinjsko dolino in se prvič omenja leta 1494.
Njeno zasnovo sestavljajo pravokotna ladja, tristrano zaključeni prezbiterij in zakristija na severni strani. Zunanjščina cerkve ni posebej okrašena, fasade so gladke, členjene s šilastimi okni, ki so deloma barokizirana, deloma zazidana. Severna stran ladje je popolnoma brez odprtin. Streha je krita z opečno kritino. Nad fasado se dviga kvadratni strešni stolp iz leta 1877, obit s pločevino. Oba portala sta poznogotska, s paličastim profilom. V notranjosti ima ladja raven ometan strop, prezbiterij je križno-rebrasto obokan. Slavolok je široko odprt, šilastoločen z živim robom. Na glavnem oltarju je upodobljen sv. Andrej med sv. Antonom Puščavnikom in sv. Florijanom ter sv. Petrom in sv. Pavlom. V atiki se nahaja kip Marijinega kronanja, antependij pa krasi slika sv. Andreja, ki jo nosita dva angela. Desni stranski oltar sv. Lovrenca in prižnica sta neogotska.
Cerkev sv. Andreja predstavlja kvaliteten primerek poznogotske sakralne arhitekture s konca 15. stoletja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: *37, 236/2, 236/3, 292/1, 292/2, 293, 294/1, 295, severni del 300/1, 300/4, severozahodni del 1115/1, 1118, 1120/3, 1120/4, 1122/4, 1122/5, južni del 1317/25, 1317/26, 1317/28 k.o. Brda.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:3421
Ime enote:Brda – Cerkev sv. Marije Magdalene
Lokacija: parc. št.: *46 k.o. Brda.
Utemeljitev razglasitve: Na obronkih Pohorja ležeča cerkev se prvič omenja leta 1524, njeni začetki pa segajo v čas okoli leta 1300.
Sestoji iz pravokotne ladje, prav tako pravokotnega, toda nekoliko ožjega prezbiterija ter zakristije na južni strani. Nad opečnato streho se dviga s pločevino obit šestkotni stolpič. Fasade so gladke, brez podstrešnega venca. Južno stran ladje in prezbiterija členita šilasto gotsko okno ter okno iz 17. stoletja. Manjše zgodnjegotsko okno s trilistom je prisotno tudi v osi prezbiterija. Ostale odprtine so novejše, pravokotne, z izjemo obeh polkrožnih portalov. Glavni portal je iz 16. stoletja. Ladja in prezbiterij sta ločena s šilastim slavolokom. Oba imata ravne stropove. Tla prekrivajo kamnite plošče nepravilnih oblik. Notranjost krasi glavni oltar s kipom sv. Marije Magdalene iz okrog leta 1725. Levo od nje sta sv. Barbara in sv. Peter, desno sv. Frančiška Rimska in sv. Alojzij. V atiki se nahaja slika lurške Marije. Oltar je bil obnovljen leta 1896 (zapis na tabernaklju). Stranska oltarja sta zgodnjebaročna, iz let med 1670–1680, in sodita v vrsto zlatih oltarjev z enojnimi stebri, hrustančastimi krili in zalomljenimi čeli. V desnem se nahaja plastika sv. Henrika, v levem plastika Janeza Evangelista. Tabernakelj je iz druge polovice 19. stoletja.
Cerkev sv. Marije Magdalene predstavlja preprosto, vendar kvalitetno in krajinsko pomembno arhitekturo iz časa kmalu po letu 1300.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: severni del *44, vzhodni del 1244, severni del 1246, 1248, 1250, 1251, severovzhodni del 1261/1, vzhodni del 1263, severni del 1346/1, 1346/2 k.o. Brda.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:3424
Ime enote:Golavabuka – Cerkev sv. Filipa in Jakoba
Lokacija: parc. št.: *52 k.o. Golavabuka.
Utemeljitev razglasitve: V osnovi romanska cerkev s konca 13. stoletja se nahaja na vrhu razglednega hriba, ki se dviga strmo nad Tomaško vasjo. Cerkev se prvič omenja leta 1431, kasneje je bila gotizirana. Sestavljajo jo pravokotna ladja, prav tako pravokoten, toda nekoliko nižji in ožji prezbiterij ter zvonik z zakristijo na severni strani. Južno fasado členijo poleg treh gotskih oken (eno na prezbiteriju) še tri zazidane zgodnjegotske odprtine in kamniti portal pravokotne oblike. Na severni strani je prisotno le eno gotsko okno. Kamniti glavni portal na zahodni fasadi ima zašiljeno ločno obliko. Ladjo in prezbiterij prekriva dvokapna pločevinasta streha v obliki zareznika. Tudi osmerokotna korenasta streha zvonika je prekrita s pločevino. V notranjosti ima ladja raven ometan strop, prezbiterij pa šilasti vzdolžni obok iz 14. stoletja. Ločuje ju šilastoločna slavoločna odprtina. Od opreme velja omeniti vse tri oltarje. Glavni oltar tabernakeljskega tipa s kipoma sv. Filipa in sv. Jakoba ob križu izvira iz 19. stoletja. Stranska oltarja, opremljena s slikama sv. Uršule in sv. Vida, sta iz leta 1876.
Cerkev sv. Filipa in Jakoba z odlično krajinsko lego predstavlja kvalitetno romarsko arhitekturo s konca 13. stoletja, katero so kasneje gotizirali.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: 452/1, 451/2, 454 k.o. Golavabuka.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:8027
Ime enote: Golavabuka – Črnivnikova preužitkarska hiša
Hišna številka: Golavabuka 8
Lokacija: parc. št.: *104, 390/1, severni del 398/4, osrednji del 751/2 l k.o. Golavabuka.
Utemeljitev razglasitve: Na domačiji se je med drugimi kmečkimi stavbami v avtentični obliki ohranila vrhkletna stanovanjska hiša, zgrajena v začetku 20. stoletja za preužitek starih staršev. Hiša je zidana, izrazito podolžnega tlorisa, saj se pod skupno streho v nadaljevanju nahaja še manjši gospodarski del. Streha je simetrična dvokapnica, krita z domače izdelano betonsko opeko iz istega obdobja. Fasado oblikujejo šivani robovi, enostavne okenske obrobe ter gladek, konkavni podstrešni zidec. Ohranjeno je originalno stavno pohištvo ter izvirna notranjščina, s tradicionalnim tlorisom in nekaj prvotne bivalne opreme.
Stavba je ambicioznejši primer preužitkarske arhitekture na podeželju ter izjemen dokument načina življenja na kmetih.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje zunanjščine objektov, njihove gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD:161
Ime enote:Gradišče – Graščina
Lokacija: parc. št.: 803/4, severni del 803/6, osrednji del 803/7, 820/10, 820/11, 820/13, severni del 820/7, 820/8, 820/9 k.o. Gradišče.
Utemeljitev razglasitve: Graščina Gradišče se nahaja na istoimenskem kopastem griču nad Slovenj Gradcem. Pravokotno zasnovo enonadstropne stavbe tvori izstopajoči osrednji objekt z balkonom in nekoliko zamaknjena stranska trakta na vzhodu in zahodu, ki zaokrožajo s kamnitim obzidjem obdano začelno dvorišče. Nadstropji sta povezani s stopniščnim prizidkom. Pritlični prostori so obokani, v nadstropju se pojavljajo večinoma leseni tramovni stropovi.
Graščina z ohranjeno renesančno zasnovo je bila zgrajena okoli leta 1595. Najverjetneje jo je pozidal Wolf Žiga pl. Gaisruck, ki je leta 1585 kupil slovenjgraško gospoščino, katero je kasneje upravljal z Gradišča. Za njim so se izmenjali številni lastniki. Leta 1820 je graščina prešla v kmečke roke. Zadnje večje prezidave je doživela v 19. stoletju. Leta 1888 so stavbo temeljito prezidali in odstranili nekdaj prisotne vogalne stolpiče. Kdo so bili naročniki načrta za prezidavo, žal ni znano.
Kljub prezidavam predstavlja dvorec izjemno kakovostno stavbo na dominantni legi. Njena ohranjena renesančna zasnova z obzidanim dvoriščem je edinstvena v tem prostoru.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: Neposredno ob graščini se nahaja tudi prazgodovinsko gradišče (Gradišče – Gradišče, EŠD 311), ki je nosilec starejše železnodobne poselitve teh krajev. Njegove utrdbe so jasno vidne le še na gozdnem terenu severno od naselbine.
parc. št. 1575, 797/2, 798, 799/1, 799/2, 802, 803/5, južni del 803/6, obodni del 803/7, 812, 813, 820/10, 820/11, 820/12, 820/13, 820/4, 820/5, južni del 820/6, južni del 820/7, 824 k.o. Gradišče.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD: 3026
Ime enote: Gmajna – Cerkev sv. Jedrti
Lokacija: parc. št.: 1007/3, 1007/4 k.o. Vrhe.
Utemeljitev razglasitve: Enovito zidana srednjeveška cerkvica sv. Jedrti se nahaja na najvišji točki istoimenskega zaselka Bukovske vasi, južno od regionalne ceste Dravograd– Slovenj Gradec. Preprosta, ravnostropana enoladijska cerkev z ožjim, dvopolnim, triosminsko zaključenim prezbiterijem je zgodnjegotska, z odmevi romanike, datiramo jo v zadnjo četrtino 13. stoletja.
Prezbiterij na zunanjščini opirajo enkrat stopnjevani oporniki, oporniki ob ladji pa so novejši. V cerkev vodita dva vhoda, glavni v ladjo iz zahodne, stranski v prezbiterij pa z južne strani. Iznad glavnega portala se dviguje zvonik. Ob obnovi cerkve leta 1988 je bila nameščena eternitna kritina sive barve, ki je nadomestila cementno opeko iz leta 1946. Zunanjščino prezbiterija ob stenah in opornikih obteka pristrešen talni zidec, ki se ponovi v zgornjem delu. Zahodni, šilstoločno zaključen portal je žlebasto profiliran, spodaj se lijakasto izteka. Polkrožni lok, ki ga obdaja, pa je domnevno rezultat kasnejših predelav. Južni portal je pravokoten z ravno preklado in močno obrezo, ki jo podpirata blazinasto paličasto profilirani konzoli, na vrhu pa ga zaključuje stilizirana lilija. Ohranjene so avtentične vratnice s primarnim okovjem in mehanizmom ključavnice. Vsa okna v cerkvi so nova oziroma predelana, le v zaključni stranici so zazidani vrhovi šilastih oken.
Župnijska kronika poroča, da je bil leta 1905 izveden nov cementni tlak v cerkvi, prav tako pa tudi leseni strop ladje, ometan in beljen, ker je po poročanju župnijske kronike stari lesen strop strohnel. Leseni kor s stopniščem je iz zadnje četrtine 19. stoletja.
Prezbiterij je križnorebrasto obokan, rebra so hruškastega profila, križajo se v dveh okroglih, reliefno okrašenih sklepnikih. Prvi ima izklesan enakokraki križ, katerega krake povezuje ornament v obliki pisane črke M, na drugem pa je upodobljeno jagnje božje z bandero s križen, ki jo drži s sprednjo nogo. Na stenah se rebra iztekajo v služnike z geometričnimi, vegetabilnimi in figuralnimi kapiteli ter konzolami. V severno prezbiterialno steno je vzidana zakramentalna niša, ki jo na vrhu zaključuje čelo z močno stiliziranim motivom jagnjeta božjega. Obrača se nazaj, s sprednjo desno nogo pa drži bandero s križem, levo in desno sta izklesana vozlasta prepleta, ki upodabljata magični znamenji. Letnica 1212 na spodnjem robu timpanona je novejša in nerelevantna. V južno steno prezbiterija je vzidana biforna niša s sredinsko ostro posneto in zoženo konzolo. Stene prezbiterija izpričujejo srednjeveško poslikavo, ki še ni sistematično raziskana.
Cerkev se prvič omenja leta 1278, ko bi dejansko že lahko bila pozidana, saj tudi slogovno sodi v drugo polovico 13. stoletja, ko je bila, najverjetneje v zadnji četrtini stoletja, izklesana vsa, stavbna plastika, ki je najbogatejša prav v opisanem prezbiterialnem oboku. Figuralni kapiteli in konzole izkazujejo slogovno dokaj napredno, gotsko stopnjo. Kamnoseška izvedba je kvalitetna, posega pa po tipičnem visokosrednjeveškem stavbnoplastičnem jeziku. Motiv podobnega slavoločnega zidca je mogoče najti še v Borštu, Dravogradu, Laškem, Kopru, Kostanjevici na Krki, Pernovem, Prevaljah, Stični.
Med cerkveno opremo velja izpostaviti lesen, okoli 80 centimetrov visok, pozlačen in polihromiran gotski kip zavetnice. Plastiko datiramo v drugo četrtino 15. stoletja. Stilno se še navezuje na mehki slog, o čemer priča tudi očitna s-linija, gubanje pa že nakazuje nov slog. Gotska plastika zavetnice stoji v osrednji niši glavnega oltarja, vrsto stebriščnega zlatega oltarja, ki predstavlja prehodno obliko razvoja iz tipa zlatega oltarja v zrelo baročno zasnovo, datiramo ga v zadnjo četrtino 17. stoletja. Na hrbtu oltarja je napis: 1671, 1753, 1872 I. L. Baročni tabernakelj je bel s pozlačenimi detajli. Lesena stranska oltarja sta, sočasna z glavnim, oblikovno primerljiva in polihromirana po enaki barvni shemi kot glavni oltar. Severni je bil posvečen sv. Tomažu, južni pa sv. Miklavžu. Sedilije v prezbiteriju levo in desno ob oltarju so dobro ohranjene, njihova vrednost se kaže predvsem v bogatem rezljanem okrasju čelnih stranic. Motiv akantovja, školjk in volut je zrelobaročno uglašen.
V zakristiji se nahaja lepo izdelana zakristijska omara s kvalitetnimi kovanimi detajli ter ostala oprema. Križev pot v ladji in prezbiteriju iz začetka 19. stoletja. Lesene prenosne orgle, ki se nahajajo na pevskem koru, so izredne redkosti in jih lahko datiramo v zadnjo tretjino 17. stoletja.
V Sloveniji redek patrocinij sv. Jedrti je bil že od srednjega veka po Evropi razširjen predvsem v ruralnem okolju, saj je bil 17. marec, ko se je obhajal njen dan, tudi pomemben dan kmečkega koledarja. Cerkev ima odlično krajinsko lego, srednjeveško podobo pa je v večji meri ohranila vse do danes. Še posebej zaradi odlično ohranjene kamnite arhitekturne plastike iz zadnje četrtine 13. stoletja, kot zaradi avtentičnosti deloma še neraziskane substance, prav tako tudi kvalitet opisanih elementov in opreme, sodi med pomembnejše sakralne objekte v Mislinjski dolini kot tudi v širšem slovenskem prostoru.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne in konstrukcijske zasnove, gabaritov, lege, in materialov;
– prepoved vseh posegov v zaščitene arhitekturne detajle: kamniti arhitekturni členi (kot npr. portali, profilirana gotska okna, obočna shema v prezbiteriju, polstebri, konzole itd.), poslikave (delno odkrita arhitekturna poslikava notranjščine), kor, oprema (baročni oltarji itd.);
– pojavnost in oblikovanost zunanjščine (kot členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, stavbno pohištvo z obstoječim okovjem, barve fasad z detajli);
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
EŠD:3422
Ime enote:Legen – Cerkev sv. Barbare
Lokacija: parc. št.: 1293/3, 1293/4 k.o. Gradišče.
Utemeljitev razglasitve: Enotno zasnovana poznogotska cerkev iz okoli 1520 je posvečena zaščitnici rudarjev in stoji na samotni legi visoko na Pohorju, pod Slovenjgraškim sedlom. Sestavljena je iz pravokotne ladje in nekoliko ožjega, toda enako visokega, tristrano zaključenega prezbiterija. Masivni zvonik s čebulasto pločevinasto streho, ki se nahaja na južni strani, ob stiku ladje s prezbiterijem, je bil zgrajen leta 1847 in je nadomestil dotedanji leseni strešni stolpič. Ladja in prezbiterij sta krita z leseno kritino – »šintli«. Fasado členijo gotska okna, na prezbiteriju se na oknih pojavlja tudi krogovičje. Polkrožna portala na zahodni in južni fasadi imata prisekan rob na ajdovo zrno. V notranjščini ima ladja raven kasetiran strop iz 17. stoletja, prezbiterij je križno-rebrasto obokan. Tlak je kamnit. Glavni oltar je delo Mersijeve delavnice iz let 1776–1780. Na sredini je slika sv. Barbare, ob njej stojita kipa sv. Lucije in sv. Apolonije. Levi stranski oltar je posvečen sv. Frančišku, katerega obdajata sv. Peter in neznani svetnik. Desni stranski oltar je posvečen sv. Primožu in sv. Felicijanu. V zgornjem delu oltarja se nahaja slika Device Marije. Oba stranska oltarja izvirata iz 17. stoletja.
Cerkev sv. Barbare je pomembna zaradi svoje arhitekture in opreme ter lege v izjemno kvalitetni pokrajini.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: jugozahodni del 1292/5, 1292/9, 1292/10, severozahodni del 1303, 1304/1, 1304/3 k.o. Gradišče.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:3419
Ime enote:Legen – Cerkev sv. Jurija
Lokacija: parc. št.: 408/1, 408/2 k.o. Legen.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev, obdana s kamnitim obzidjem, stoji na obrobju legenske terase nad Šmartnim. Je značilna predstavnica koroškega tipa romanskih cerkva iz druge polovice 13. stoletja z vzhodnim, kornim zvonikom, ki predstavlja raščeno arhitekturo. Sestavljena je iz pravokotne ladje in kvadratastega kornega zvonika s prizidano pritlično zakristijo na severovzhodu. Ima tudi preddverje. Zvonik je krit s pločevino, preostali del cerkve z leseno kritino – »šintli«. Fasado členijo pravokotna okna, z izjemo rahlo šilastega okna na prezbiteriju. Začetki cerkve segajo v čas predromanike in zgodnje romanike, kar je razkrila obnova cerkvenega tlaka leta 1993. Iz predromanskega obdobja izvirajo ostanki zgodnjesrednjeveške cerkvice s sočasnimi grobovi, zgodnjeromanski fazi pa pripadajo temelji današnje cerkve in polkrožna opuščena apsida v prezbiteriju, ki je bila od zunaj kvadratno obzidana (skrita apsida). Ostanki predromanske in zgodnjeromanske cerkvice so, vključno s staroslovanskimi grobovi, ki pripadajo ketlaški kulturni skupini (9.–10. stoletje), prezentirani pod stekleno pohodno ploskvijo v notranjosti.
Cerkev je bila v 17. stoletju delno porušena. Takrat so na novo pozidali zvonik in obokali prezbiterij. Zelo verjetno je bila v tem času dozidana zakristija. Stavba je bila leta 1881 regotizirana. Takrat je dobil zvonik neogotsko streho.
V notranjosti ima ladja raven lesen strop, prezbiterij je križno-grebenasto obokan. Ometana slavoločna odprtina je rahlo šilaste oblike. Glavni oltar je iz 17. stoletja, krasi ga slika sv. Jurija iz 18. stoletja, ki je delo J. A. Straussa iz Slovenj Gradca. Sočasna je tudi slika sv. Trojice v atiki. Oba stranska oltarja sta neogotska, desni je posvečen lurški Materi Božji, s kipoma sv. Hieronima in sv. Florijana ob straneh. Levi stranski oltar je posvečen sv. Tereziji, s kipoma sv. Cirila in sv. Metoda. Orgle so iz 19. stoletja, narejene v Naraksovi delavnici v Žalcu.
Temelji majhne enoladijske stavbe z vzidano apsido so edinstvena najdba v Sloveniji, sicer pa druga cerkvena stavba iz staroslovanskega obdobja, za cerkvico na blejskem otoku. Glede na ohranjenost in vrhunsko prezentacijo temeljev pa sv. Jurij prednjači tudi v nekdanjem karantanskem prostoru.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: 402/24, 402/25, 402/26, 403/3, 403/4, zahodni del 405/1, zahodni del 418/1, zahodni del 418/5, 430/3, 1349/20, 1349/21, 1349/22, 1349/23, 1349/24, 1349/25 k.o. Legen.
Opis varstvenega režima za vplivno območje:
V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:13636
Ime enote: Legen – Domačija Primož
Hišna številka: Legen 68
Lokacija: parc. št.: severni del 677, 678, 679, 680, 681/2 k.o. Legen.
Utemeljitev razglasitve: Domačijo predstavlja vrhhlevna in vrhkletna kmečka hiša dimničnega porekla, delno lesene, delno kamnite gradnje. Stavba je podolžno prislonjena ob breg, v zidanem pritličju sta hlev in klet, nadstropje je razdeljeno v stanovanjski del in skedenj, do katerega je dohod po nasipu s stranske fasade. Stavbo enotno pokriva visoka čopasta streha, z delno ohranjeno skodlasto kritino. Gornji del hiše je večinoma lesen, cimpran, le zadnja fasada, ki je zaradi pribrežne lege stavbe pritlična, je v celoti zidana. Okna so majhna, kvadratna, v širših lesenih okvirjih. Čez pročelje stavbe v nadstropju poteka lesen gank z deskasto ograjo in lesenimi stopnicami. Gank prekriva širok strešni napušč, podprt z lesenimi konzolnimi venci. Na zunanjem delu enega od mogočnih tramov je vrezana letnica 1836. Razporeditev bivalnih prostorov je tradicionalna: veža, kuhinja, »hiša« in »štibl«. Stropovi so povsod preprosti, leseni, s prečnimi tramovi. Večina stavbnega pohištva z okovjem je originalnega, kar objektu daje posebno spomeniško vrednost.
Primoževa kmečka stavba s stanovanjskim in gospodarskim delom pod skupno streho je edinstveni ohranjeni primer t. i. vrhhlevnega doma na tem območju.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje zunanjščine objektov, njihove gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD:8033
Ime enote:Mislinjska Dobrava – Domačija Smonkar
Hišna številka: Mislinjska Dobrava 73
Lokacija: parc. št.: *56, 518, 524/2 k.o. Dobrava.
Utemeljitev razglasitve: Stavbe Smonkarjeve domačije so locirane na ravnini, ob potoku Mislinja. Pritlična stanovanjska hiša, vrhhlevno gospodarsko poslopje, zidan svinjak ter drugi novejši, manj pomembni gospodarski objekti so razporejeni v gručo. Pri vstopu na dvorišče stoji manjša zidana kapelica. Izven kroga domačega dvorišča se nahajata še kozolec toplar, ter slabo ohranjena mlinska zgradba, brez mehanizma.
Na domačiji posebej izstopata kmečka hiša in gospodarsko poslopje.
Kmečka hiša je zidana, nepodkletena stavba, s tradicionalno tlorisno zasnovo bivalnega pritličja, ki ga odlikujejo obokani prostori in originalno stavbno pohištvo. Streha objekta je strma čopasta dvokapnica s širšim vhodnim napuščem, na novo prekrita z bobrovcem, ki je avtohtona kritina. Na fasadi so ohranjene gladke okenske obrobe.
Gospodarsko poslopje je nadstropno, zidano, z obokanimi hlevi v pritličju ter vrhnjim senikom, do katerega je s stranske fasade speljan dovoz po nasipnem mostu. Sicer zidana stavba je na podolžni cestni fasadi oblikovana kot lesen kozolec, čela pa odpirajo okna z opečnimi mrežami. Streha je dvokapnica z novejšo, neustrezno kritino.
Domačija je redek primer odlične ambientalne ohranjenosti na tem območju, s posameznimi kvalitetnimi stavbami iz druge polovice 19. stoletja. Je materialni dokument načina življenja premožnega kmečkega sloja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje zunanjščine objektov, njihove gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD:3218
Ime enote:Pameče – Cerkev sv. Ane
Lokacija: parc. št.: 332/6 k.o. Pameče.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev stoji na izjemni pokrajinski točki na Anskem vrhu, severno od naselja in je vidna iz celotne Mislinjske doline. Zgrajena je bila okoli leta 1530. Cerkveno zasnovo tvori baročni zvonik s čebulasto streho, ki stoji pred vhodno fasado, ter pravokotna ladja z dvema tristrano zaključenima prezbiterijema. Na južni strani je dozidana enonadstropna zakristija. Njen pritlični del je sočasen s cerkvijo, nadstropje je iz 19. stoletja. Cerkev je krita s skodlami. Južno fasado členijo polkrožna okna, severno pa eno pravokotno in eno šilastoločno okno. Prezbiterij osvetljujejo po tri šilastoločna okna z deloma ohranjenim krogovičjem. Zvonik členijo v pritličju tri šilastoločne odprtine.
V notranjščino vodijo trije šilasto zaključeni profilirani gotski portali. Notranjost je z masivnim slopom razdeljena na dve ladji z ravnim stropom, ki se zaključujeta z dvema oltarnima prostoroma. Prezbiterija imata poslikane mrežasto-rebraste oboke. Tla prekrivajo kamnite plošče nepravilnih oblik.
Od opreme velja izpostaviti glavni oltar sv. Ane s kipi sv. Blaža, sv. Joahima, sv. Jakoba in sv. Trojice. Štirje stranski oltarji so posvečeni sv. Jakobu, sv. Cirilu in Metodu, sv. Mariji in sv. Lenartu ter skupini sv. Ane Samotretje s posameznimi plastikami sv. Ožbolta, sv. Henrika in sv. Marije.
Poznogotske gradbene in oblikovne značilnosti, predvsem pa njena dvoladijska zasnova, uvrščata cerkev med redke tovrstne spomenike na Slovenskem. S svojo izpostavljeno lego tvori pomemben prostorski poudarek širšemu pokrajinskemu območju.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: V vplivnem območju se nahaja tudi kapelica zaprtega tipa iz druge polovice 19. stoletja, ki stoji severno od naselja, pod cerkvijo sv. Ane (EŠD 8006). Je pravokotnega tlorisa z dvokapno opečno streho in trikotnim, profiliranim fasadnim čelom. členi jo potlačeno polkrožni portal, ki sloni na dveh okroglih polstebrih. Stranski fasadi imata poslikani slepi niši polkrožne oblike. Fasado obteka žlebast venčni zidec. V notranjosti se nahaja lesena plastika Križanega.
parc. št.: 326/2, 328, 329, 330, 332/2, 332/3, 332/4, 332/5, 333, 334, 335 k.o. Pameče.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:3217
Ime enote:Pameče – Cerkev sv. Jakoba
Lokacija: parc. št.: 1403/5, 1403/13 k.o. Pameče.
Utemeljitev razglasitve: Z nizkim obzidjem obdana cerkev, ki se prvič omenja leta 1488, stoji v središču vasi in predstavlja pomemben naselbinski poudarek. Ob njej se nahaja pokopališče. Cerkveno zasnovo tvori visok pločevinast zvonik s strmo osmerokotno streho na zahodu, pravokotna ladja z dvema stranskima, enako visokima, dvokapnima kapelama in tristrano zaključeni prezbiterij. Pritlična zakristija se nahaja na severni strani. Kritina je opečna. Fasade so neogotske, členjene s šilastoločnimi odprtinami in zunanjimi oporniki. Notranjščina cerkve je enoladijska, rebrasto obokana.
Neogotska oprema iz 19. stoletja obsega glavni oltar sv. Jakoba ter stranska oltarja, ki sta posvečena Srcu Jezusovem in sv. Mariji. Izpostaviti velja tudi plastiki sv. Marije z detetom in sv. Jožefa z detetom, ki se nahajata v ladji. Orgle iz leta 1909 so delo mojstra Brandla.
Cerkev sv. Jakoba predstavlja pomemben vaški prostorski poudarek. Odlikuje jo raščenost arhitekture, ki sega v obdobje romanike in gotike, v današnji obliki pa je bila prezidana leta 1869. Sledovi romanike so vidni na zunanjščini zvonika, ostanke gotike pa predstavlja križnorebrasti obok v zvonikovi notranjosti.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnihkoli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: 1353, 1354, 1355, 1356, 1357, 1365/1, 1365/2, 1366/1, 912/2, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4, 913/5, 915/1, 915/2, 915/3, 915/4, 915/5, 1366/2, 1367, 1368, 1369, 1370, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385, 1399, 1400, 1401, 1402/1, 1402/2, 1402/3, 1403/4, 1403/12, 1403/13, 1403/14, južni del 1403/18, 1411/1, severovzhodni del 1411/2, 1411/3, 1411/4, severni del 1411/8, južni del 1413/1, 1413/4, 1438/2 k.o. Pameče.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:3257
Ime enote:Podgorje – Cerkev sv. Duha
Lokacija: parc. št.: 2062/3 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev leži na izpostavljeni legi zahodno od naselja, na grebenu nad Suhodolom. Obdana je z nizkim kamnitim obzidjem. Njeno zasnovo sestavlja pravokotna ladja ter ožji, tristrano zaključeni prezbiterij z vitkimi, dvakrat stopnjevanimi oporniki. Na vzhodni strani, pred prezbiterijem, je bil naknadno dozidan baročni zvonik s strmo poligonalno pločevinasto streho in lesenimi zunanjimi stopnicami. Začetki gradnje cerkve segajo v zadnjo četrtino 15. stoletja, kasneje je bila barokizirana. Fasado členijo večinoma pravokotne baročne odprtine. Prezbiterij ima v južni poševnici ohranjeno prvotno okno s šilastoločnim gotskim ostenjem. Cerkev je krita z zareznikom.
V notranjosti ima prezbiterij osemdelni rebrasti gotski obok. Rebra se opirajo na geometrične in figuralne konzole. Ladja je baročno banjasto obokana. Zidan kor sloni na dveh kamnitih, štirioglatih stebrih. Glavni oltar je delo J. J. Mersija iz leta 1769. Upodablja plastično skupino Prihoda sv. Duha v tronu in Boga Očeta v atiki. Ob straneh stojita sv. Luka in sv. Jernej. Oba stranska oltarja sodita v skupino zlatih oltarjev. Levi stranski oltar iz leta 1714 je posvečen sv. Heleni. Na desnem stranskem oltarju iz okoli leta 1700 se nahaja oltarna slika sv. Filipa in Jakoba, delo J. A. Straussa iz 18. stoletja. V atiki je plitev relief Boga Očeta s Sinom v naročju. Prižnica je sočasna z glavnim oltarjem, iz leta 1769. V zvoniku je zvon iz leta 1507.
Cerkev predstavlja s svojo izpostavljeno lego pomemben prostorski poudarek širšega krajinskega območja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: 2057/2, zahodni del 2057/3, zahodni del 2062/1, 2062/2, 2062/3, 2071, 2072, vzhodni del 2092/3, 2095, 2096, 2096/1, 2096/2, 2096/3, severni del 2232/1, severni del 2232/2, 2232/3, zahodni del 2897/1, 2897/2, 2898/1, 2898/2, južni del 2898/3, 2898/4, 2899/2, 2899/3, 2907/4, 2907/5 k.o. Podgorje.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD: 3256
Ime enote:Podgorje – Cerkev sv. Ulrika
Lokacija: parc. št.: 1/3, južni del 1/5, 6 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev, ki se prvič omenja že leta 1394, stoji ob cesti na severovzhodnem robu naselja. Njeno zasnovo tvorijo pravokotna ladja, tristrano zaključen in ožji prezbiterij z dvakrat stopnjevanimi zunanjimi oporniki, zvonik s čebulasto, pločevinasto streho na zahodni strani ter novejša zakristija na severu. Zvonik in prezbiterij sta iz druge polovice 15. stoletja, ladja je v osnovi starejša, verjetno iz 14. stoletja, in je bila naknadno povišana. Cerkev je krita z betonskimi strešniki. Fasade so gladke, členijo jih šilastoločne okenske odprtine na prezbiteriju ter zazidane gotske line s trilistom na zvoniku. Vsa preostala okna so pravokotna. Zvonik s pritlično vhodno lopo, ki je bil povišan leta 1848, ima barvno poudarjene šivane robove. Nad potlačenoločno vhodno odprtino zvonika je vzidan marmorni reliefni križ škofa Hrena z letnico 1626. Levo od vhoda v zvonik je v ladji prisoten zazidan polkrožni gotski portal s paličastim profilom.
V notranjosti ima ladja kupolast obok z oprogami. Dvopolni prezbiterij s triosminskim zaključkom pokriva rombasto-zvezdast obok z okroglimi in ščitkastimi sklepniki, ki sloni na polkrožnih služnikih. Slavolok je barokiziran. Zidan kor s tremi potlačeno polkrožnimi arkadnimi loki, ki slone na dveh oglatih kamnitih stebrih, je iz leta 1824. Vsa oprema je baročna. Na glavnem oltarju se poleg plastike sv. Urha, nad katerim je slika neznanega svetnika, nahajata tudi plastiki sv. Petra in Pavla. Stranska oltarja sta skromnejša. Na levem stranskem oltarju sta ob centralnem kipu Marije upodobljeni tudi sv. Magdalena in sv. Klara s knjigo. Na desnem stranskem oltarju se ob oltarni sliki sv. Jurija nahajata kipa sv. Lovrenca in sv. Jerneja. Atiko krasi naslikana podoba sv. Antona. Sočasno nastala prižnica je okrašena s slikami evangelistov.
Cerkev z bogato gradbeno zgodovino predstavlja edini prostorski poudarek na robu naselja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: 1/2, 1/4, severni del 1/5, 1/6, 1/7, 2/2, 7, 14/1, 55/11, 55/2, 55/12, 56/1, 56/2, južni del 688/1, 688/6, 695, 697, 698, 705/2, 707/5, vzhodni del 2872/1, južni del 2939/2, osrednji del 2950/1, 2950/25, 2956/1 k.o. Podgorje
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD: 8041
Ime enote:Raduše – Grešovnikova hiša
Hišna številka: Raduše 21
Lokacija: parc. št.: 1946/1, 1946/2, 1946/3, 1946/4 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: Hiša je vrhkletna podolžna stavba, pokrita s strmo čopasto dvokapnico, širokih napuščev. Kritina je betonska opeka, originalno je bila stavba krita s skodli. Klet, temelji in zadnja stena stavbe so grajeni iz kamna, ostalo je lesena, cimprana gradnja. Do glavnega vhoda v osrednjem delu vodi dvostransko zidano stopnišče z leseno ograjo. Manjša pokončna okna se nahajajo v širokih lesenih okvirjih, so enokrilna, z delitvijo na križ. Ohranjena so originalna glavna vhodna vrata in vrata v klet. Notranja razporeditev je tradicionalna, s predelano črno kuhinjo. Na lesenem tramu v »hiši« je vrezana letnica 1841.
Hiša predstavlja pomemben spomenik kmečkega stavbarstva, kjer se ja v prvobitni podobi 19. stoletja ohranila zlasti kmečka hiša.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje zunanjščine objektov, njihove gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD: 8040
Ime enote:Raduše – Prevolnikova hiša
Hišna številka: Raduše 20
Lokacija: parc. št.: severni del 2030/2 k.o. Podgorje.
Utemeljitev razglasitve: V okviru Prevolnikove samotne domačije dominira mogočna cimprana hiša, z visoko čopasto dvokapno streho. Prvotna kritina so bile skodle. Kletni del in osrednja os stavbe sta kamnito zidani, ostala gradnja je iz tesanih brun. Do lesenega portala z nakazanim konzolnim motivom v gornjem delu vodi kamnito dvostransko stopnišče. Tlorisno je stavba zasnovana tradicionalno, somerno. V kuhinji je ohranjen kamnit banjast obok. Stavbno pohištvo je starejše, vendar ni več prvotno.
Hiša je bila grajena konec 18. ali v začetku 19. stoletja in je v tistem času predstavljala dokaj napreden stavbni tip z ločeno, obokano črno kuhinjo ter vežo. Objekt je ohranil svojo spomeniško pomembnost, kljub novejšemu, slabo izvedenemu prizidku na zadnji fasadi ter neustrezni strešni kritini. Hiša ima tudi poudarjen ambientalni značaj »na prevolu«, kar kaže že hišno ime.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnozgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– posebno varovanje zunanjščine objektov, njihove gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v spomenik ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh posegov v bistvene spomeniške lastnosti, razen vzdrževalnih posegov;
– v območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.
EŠD: 3339
Ime enote:Sele – Cerkev sv. Miklavža
Lokacija: parc. št.: vzhodni del 542 k.o. Sele.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev, ki se prvič omenja leta 1335, stoji južno od naselja Vrhe, na pobočju Kope. Cerkvena zasnova je sestavljena iz zvonika na zahodu, pravokotne ladje s stranskima kapelama in tristrano zaključenega prezbiterija. Zvonik ima piramidasto streho, krito s pločevino. V pritličju ima vzpostavljene tri polkrožne odprtine. Fasade so členjene s pravokotnimi baročnimi okni. V osi prezbiterija je prisotna manjša polkrožna okenska lina. Celotna notranjščina, v kateri so trije baročni oltarji, je obokana. Ladja in prezbiterij imata banjast obok s sosvodnicami, stranski kapeli sta križno obokani. Enotno koncipirana baročna stavba z začetka 18. stoletja ima kvalitetno baročno opremo, vključuje tudi dela Janeza Jurija Mersija iz okrog leta 1760 in F. Potočnika.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: parc. št.: vzhodni del 542, 548/1, 548/2, 550/2, osrednji del 839/1 k.o. Sele. parc. št.: 165, 166/4, 243/6, osrednji del 1639/1 k.o. Vrhe.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD: 3337
Ime enote:Sele – Cerkev sv. Roka
Lokacija: parc. št.: 588/3 k.o. Sele.
Utemeljitev razglasitve: V osnovi gotska cerkev z začetka 16. stoletja, ki je bila kasneje barokizirana, stoji južno od glavne ceste Slovenj Gradec – Ravne, vzhodno od kmetije Gosteničnik. Ob njej se nahaja pokopališče. Cerkveno zasnovo tvori pravokotna ladja z dvema stranskima kapelama in tristrano zaključenim prezbiterijem ter zvonik s pločevinasto streho na južni strani. Fasade so gladke, z dokaj visokim talnim zidcem. členijo jih pravokotne odprtine. Severno steno ladje krasi poslikava sv. Roka. Streho prekrivajo eternit plošče.
Ladja je bila prvotno ravno stropana, a so jo v letih 1642–44 prezidali in obokali. Ima banjast obok z oprogo in dvema paroma sosvodnic. Dekorativno poslikan gotski prezbiterij je mrežasto obokan s šibkimi rebri in majhnimi sklepniki v obliki rozet in ščitkov. Do tal segajoči služniki imajo nenavadno oblikovane kapitele s prečno položenim valjem. Zidan kor s tremi polkrožnimi loki sloni na dveh okroglih stebrih. Slavolok je polkrožen in močno oprt.
Oprema cerkve je baročna. Glavni oltar iz okoli leta 1725, na katerem sta upodobljena sv. Rok in sv. Sebastijan, je delo J. A. Mersija. Stranski oltarji v kapelah so posvečeni sv. Frančišku, sv. Antonu in Brezmadežni Mariji. Izvirajo iz 17. stoletja. V južni, Frančiškovi kapeli sta sliki J. A. Straussa iz okrog leta 1760, v severni Križevi kapeli pa slika trpečega Kristusa na križu.
V cerkvi sv. Roka je dolga leta služboval F. K. Meško, ki je ob njej tudi pokopan.
Cerkev sv. Roka predstavlja raščeno arhitekturo z gotsko tradicijo, ki je bila kasneje barokizirana. Dopolnjuje jo izjemno kakovostna notranja oprema.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: V vplivno območje sodi tudi razpelo (EŠD 8009) in grob Franca Ksaverja Meška (EŠD 8068), ki se nahajata na pokopališču.
Novejše leseno razpelo z valovito strešico, obito s pločevino, vsebuje kvalitetni baročni korpus Križanega in stoji ob kamnitem obzidju na pokopališču župnijske cerkve sv. Roka. Vključno s cerkvijo in pokopališčem tvori zaokroženo prostorsko celoto.
Na grobu pisatelja in duhovnika, ki je štirideset let preživel na Selah, stoji nagrobnih v obliki knjige z napisom. Sredi groba je zataknjen leseni križ z zapisano zadnjo željo Franca Ksaverja Meška.
Parc. št.: južni del 588/2, 592, južni del 669/2, vzhodni del 665, 666/1, 666/2, 667/3 k.o. Sele.
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD: 659
Ime enote:Slovenj Gradec – Cerkev sv. Elizabete
Lokacija: parc. št.: 573 k.o. Slovenj Gradec.
Utemeljitev razglasitve: Cerkev stoji na vzhodni strani mestnega jedra Slovenj Gradec, ob zaključni stranici Trga svobode. Njeno raščeno zasnovo tvori v osnovi romanska pravokotna ladja, ožji in višji, tristrano zaključeni prezbiterij z močnimi zunanjimi oporniki, gotska zakristija, gotska kapela in gotski zvonik na severni strani ter dve baročni kapeli na južni strani. Prvotna cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 1235, je obsegala sedanjo, vendar precej nižjo, ravno stropano ladjo s polkrožno apsido na vzhodu. V začetku 15. stoletja so ladjo dvignili do sedanje višine, ji dodali šilastoločna okna s krogovičjem, apsido pa je zamenjal prezbiterij. Ob koncu istega stoletja so cerkvi prizidali zvonik, prezbiterij s slavoločno steno pa povečali. V prvi tretjini 16. stoletja sta bili na severni strani ob zvoniku dozidani še kapela in zakristija. Leta 1626 so obokali ladjo in zvonico, vzidali pevsko emporo, zamenjali glavni portal, gotska okna na južni steni ladje in v prezbiteriju pa nadomestili s pravokotnimi renesančnimi. Ob koncu 17. in na začetku 18. stoletja sta nastali obe južni kapeli – Jožefova ob prezbiteriju in Križeva ob ladji. Konec 18. stoletja je bila v poznobaročnem stilu obnovljena cerkvena zunanjščina. V drugi polovici 19. stoletja so povišali zakristijo in regotizirali okna na prezbiteriju. Pred drugo svetovno vojno so nadzidali severno kapelo in ji dodali neogotsko vežo. Glavno fasado členi portal z dvema pilastroma in trikotnim čelom, nad katerim se nahaja reliefni križ. Prezbiterij, katerega obteka rahlo žlebast talni zidec, opirajo trikrat stopnjevani oporniki iz peščenjaka. Ob zadnji obnovi zunanjščine leta 2000 so izluščili vsa romanska okna in poudarili značilno romansko gradnjo iz pravilno odsekanih kamnov. Vsi deli stavbe so pokriti z enotno streho. Zvonik prekriva šeststrana piramidasta streha.
V notranjosti ima ladja grebenasto mrežasti obok, katerega nosijo obočni nosilci v obliki poznogotskih stebrastih služnikov in renesančnih obstenskih slopov, kar je koroška stilna posebnost. Prezbiterij je zvezdasto obokan z močnimi žlebastimi rebri, ki počivajo na polkrožno oblikovanih služnikih. Zakristijo pokriva dvojni križni obok z rebri konkavnega profila s preprostimi geometričnimi konzolami. Severna kapela ima dvojni križnorebrast obok. Tudi zvonica je v pritličju grebenasto rozetasto obokana.
Bogato baročno opremo sestavlja glavni oltar iz leta 1734, ki je delo osrednjega deželnega mojstra iz Gradca Janeza Jakoba Schoya. Oltar tvorijo 4 pozlačeni kipi in skupina sv. Trojice z angeli. Oltarna slika sv. Elizabete iz leta 1732 je delo Franca Mihaela Straussa. Pozlačena prižnica in oba stranska oltarja so delo J. J. Mersija. Na levem stranskem oltarju se, poleg plastik sv. Helene in sv. Veronike, nahaja slika Janeza Andreja Straussa. Na desnem stranskem oltarju sta plastiki sv. Apolonije in sv. Barbare ter oltarna slika Mihaela Skobla. Oltar sv. Ane v Anini kapeli je skromnejše delo iz druge polovice 18. stoletja s plastikama Joahima in Ane ter oltarno sliko Marijine družine, ki jo je naslikal J.A.Strauss. V kapeli sv. Ane so ohranjeni tudi marmorni epitafi.
Cerkveno podobo so krojila stoletja, zato so v njej prisotni številni slogi. Stavba je ohranila srednjeveško silhueto in proporce z romansko, vendar renesančno obokano ladjo. Vizualno prevladujta poznogotski prezbiterij in zvonik.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
Opis vplivnega območja spomenika: Vplivno območje je enako območju kulturnega spomenika: Slovenj Gradec – Mestno jedro (EŠD 657).
Opis varstvenega režima za vplivno območje: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden negativni vpliv na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente spomenika.
EŠD:30297
Ime enote: Slovenj Gradec – Dvorac Zavlar
Lokacija: parc. št.: 408/8 osrednji del.
Utemeljitev razglasitve: Renesančni dvorec je v prvi polovici 17. stoletja nastal na lokaciji srednjeveškega dvora, ki je v pisnih virih prvič izpričan leta 1333. Med letoma 1681 in 1784 je bil v lasti znane stare kranjske plemiške rodovine Sauer – baronov Kozjaških in grofov Borlskih, nato pa do druge polovice 19. stoletja v lasti članov rodovin Walter, Peritz in Forstner. Značilna renesančna monolitna stavbna zasnova, ki jo kaže Vischerjeva upodobitev iz okoli leta 1681, je še sedaj v glavnem nespremenjena. Enonadstropna stavba je postavljena na podložni pravokotni talni ploskvi in ima simetrično sedemosno glavno fasado. Okna imajo še vedno prvotno velikost in razporeditev. Prvotno štirikapno streho je v poznem 19. stoletju nadomestila sedanja dvokapnica. Že pred letom 1825 je stavba izgubila vhodni stolpič, ki ga kaže Vischerjeva upodobitev in ki je sedaj nadomeščen z balkonom v osrednji osi glavne fasade. V pritličju dvorca in v veži nadstropja so se ohranili renesančni oboki. Čeprav se dvorec ni ohranil v povsem takšni obliki, kakršno kaže Vischerjeva upodobitev, in se je njegova okolica s pozidavo stanovanjskih hiš spremenila, je kulturnozgodovinsko pomemben, saj je skupaj z dvorcem Gradišče edini ohranjeni člen verige dvorcev, ki so v 16. in 17. stoletju oklenili mesto Slovenj Gradec. Večina drugih dvorcev iz te verige (Troblje, Legen, Galenhofen, Hartenštajn) je že porušenih. Dvorec Zavlar zato pomembno zaokrožuje širšo historično prostorsko situacijo Slovenj Gradca in zasluži ohranitev s statusom kulturnega spomenika. Z ustrezno obnovo bi bilo mogoče kulturnozgodovinsko pričevalnost stavbe zelo povečati in ji dati ustrezno mesto med pomembnimi arhitekturnimi spomeniki Slovenj Gradca.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme, poslikav in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
EŠD: 7964
Ime enote:Slovenj Gradec – Graščina Rotenturn
Hišna številka: Šolska ulica 5
Lokacija: parc. št.: 396, 398, 399 k.o. Slovenj Gradec.
Utemeljitev razglasitve: Graščina stoji ob nekdanji zahodni stranici obzidanega mestnega jedra in ima ključasti tloris. V svojem osrčju hrani zidove prvotnega srednjeveškega stolpa, ki je bil v letih 1493–1494 prezidan v dvorec. Danes ohranjeno baročno podobo je dobila graščina leta 1755.
Enonadstropna, močno prezidana stavba je na dvoriščni strani členjena z enonadstropnimi arkadami, katere so v pritličju podprte s slopi, v nadstropju pa z oglatimi stebriči. Fasade so členjene z večinoma predelanimi okni, ki so v nadstropju poudarjena z maltastimi okviri in štukiranimi čopastimi elementi pod policami. V četrti osi severne fasade se nahaja razgiban baročni portal potlačenoločne oblike, obdan z dvema pilastroma in volutastim heraldičnim čelom, kjer se nahajata grba grofov Thurnov in letnica 1775. Pritličje je v celoti obokano. Z nadstropjem ga povezuje preprosto dvoramno stopnišče. Nadstropje ima ravne, ometane stropove, ponekod okrašene s štukaturami. Arkadni hodniki so križno-grebenasto obokani. Kljub manjšim prezidavam v 19. stoletju je graščina ohranila svojo baročno podobo. Danes predstavlja najmogočnejšo stavbo v Slovenj Gradcu in eno kvalitetnejših arhitektur, ki lokacijsko nadaljuje tradicijo obrambnega stolpa iz 14. stoletja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
EŠD: 7966
Ime enote:Slovenj Gradec – Hiša Francetova 3
Lokacija: parc. št.: severovzhodni del 448/2 k.o. Slovenj Gradec.
Utemeljitev razglasitve: Vogalna, enonadstropna, devetosna stavba s štirikapno opečno streho stoji na vogalu Sejmiške ulice in Francetove ceste. Ima poudarjen triosni osrednji rizalit, kjer je umeščen tudi pravokoten, dekorativno členjen glavni portal. Okna imajo profilirane obrobe s policami ter preprosto okrasje v parapetih. Celotna fasada, predvsem pa izstopajoči rizalit s povišanim čelom, je okrašena s secesijsko ornamentiko. Stranska fasada je triosna in v osrednji osi rahlo rizalitno poudarjena. Mogočna stavba z začetka 20. stoletja z bogato secesijsko ornamentiko predstavlja eno najkvalitetnejših predstavnic tega obdobja v mestnem prostoru.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
EŠD: 7967
Ime enote:Slovenj Gradec – Hiša Glavni trg 3
Lokacija: parc. št.: zahodni del 488 k.o. Slovenj Gradec.
Utemeljitev razglasitve: Nadstropna triosna stavba je del neprekinjenega trškega niza. Pravokotni portal s temenikom je umeščen v prvo os. Pritlična okna imajo profilirane obrobe s poudarjenimi karnisami. Parapetna polja in karnise dodatno krasijo motivi krogov. Fasado členita profilirana venčni zidec in podstrešni venec. Nadstropna okna so členjena z ušesastimi obrobami in temeniki. Tudi tukaj se v parapetih pojavljajo krožni motivi. Veža ima banjast obok z oprogami.
Stavba s kakovostno historicistično oblikovano fasado, ki kaže tudi bidermajerske prvine, je v osnovi iz prve polovice 18. stoletja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, pojavnosti, materialov, opreme in okrasja;
– posebno varovanje zunanjščine, gradbene substance, posameznih arhitekturnih detajlov, tlorisne zasnove, likovnih detajlov, stavbnega pohištva in notranje opreme;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
– na spomenik in ob njem je prepovedano postavljati nosilce infrastrukture in reklam;
– pri kakršnih koli posegih v tla objekta ali teren ob njegovi zunanjščini, so obvezne predhodne arheološke raziskave.
EŠD: 7968
Ime enote:Slovenj Gradec – Hiša Glavni trg 9, 9a
Lokacija: parc. št.: 491, 492 k.o. Slovenj Gradec.
Utemeljitev razglasitve: Štiriosna nadstropna stavba, katere del tvori tudi dvoriščni objekt Glavni trg 9a, je del neprekinjenega trškega niza, ki ima pritličje ulične fasade izvedeno v rustiki. Prvo os členi neogotski portal, katerega oblika se ponavlja tudi v četrti osi, kjer se nahaja uvozna veža. Pritlični okni imata profilirane obrobe s temeniki in policami. Nadstropna okna imajo dodatno poudarjene karnise in police, ki so povezane z gladkim zidcem. V osnovi srednjeveška hiša ima kvalitetno historicistično fasado iz druge polovice 19. stoletja.
Opis varstvenega režima: Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, umetniških in ambientalnih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik;
– da morajo biti vsi posegi v spomenik in vsaka raba podrejeni ohranjanju in varovanju spomeniških lastnosti;