Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem...

3417. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Črnomelj

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z drugim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 83/11, 24/14 in 66/16) je Občinski svet občine Črnomelj na svoji 31. redni seji dne 15. 10. sprejel

O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Črnomelj

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Črnomelj, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 82/11, 105/11 – teh. popr. in 49/16) – v nadaljnjem besedilu OPN.

Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na območje celotne občine. Spremenijo se vsi členi odloka, tako da se glasijo:

»I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta)

(1)

S tem odlokom se sprejme občinski prostorski načrt občine Črnomelj (v nadaljevanju: OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.

(2)

Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov predstavlja temeljni okvir za koordinacijo razvojnih in varstvenih potreb občine ter je podlaga za usmerjanje pobud in interesov v smeri uresničevanja sprejetih ciljev.

(3)

V izvedbenem delu OPN določa:

-

območja namenske rabe prostora;

-

prostorske izvedbene pogoje;

-

območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.

(4)

Skladno z odločbo Ministrstva za okolje in prostor je bilo potrebno v postopku priprave OPN izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

(5)

OPN je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d.o.o..

2. člen

(vsebina in oblika)

(1)

OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.

(2)

Tekstualni del OPN – odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij:

1.

Uvodne določbe

2.

Strateški del

3.

Izvedbeni del

4.

Prehodne, posebne in končne določbe

Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora

(3)

Grafični prikazi OPN vsebujejo:

Strateški del:
I. Zasnova prostorskega razvoja občine Črnomelj	cca M 1:75.000
II. Zasnova gospodarske javne infrastrukture	M 1:50.000
III. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo	M 1:50.000
IV. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč	M 1:50.000
V. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter ostalega prostora	M 1:50.000
VI. Usmeritve za razvoj v krajini	M 1:50.000
VII. Koncept prostorskega razvoja Črnomlja	M 1:12.000
Izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste	M 1:65.000
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture	M 1:65.000
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev	M 1:5.000
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture	M 1:5.000
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN	M 1:65.000
6. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
P1: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil
na območju UN Črnomelj	M 1:12.000
P2: Prečni profili javnih cest na območju UN Črnomelj
7. Prikaz usmeritev za umestitev in oblikovanje objektov

3. člen

(oblika in obvezne priloge OPN)

(1)

OPN je izdelan v digitalni in analogni obliki.

(2)

Obvezne priloge vsebujejo:

-

izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije;

-

prikaz stanja prostora;

-

strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN;

-

smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

-

obrazložitev in utemeljitev OPN;

-

povzetek za javnost;

-

okoljsko poročilo.

4. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-

DIP: dopustna izraba prostora

-

DOF: digitalni orto foto posnetek

-

EUP: enota urejanja prostora

-

FI: faktor izrabe gradbene parcele

-

FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele

-

GJI: gospodarska javna infrastruktura

-

KP: krajinski park

-

MKGP: ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

-

NRP: namenska raba prostora

-

OPPN: občinski podrobni prostorski načrt

-

DGD: projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja

-

PIP: prostorski izvedbeni pogoji

-

PNR: podrobnejša namenska raba prostora

-

TTO: tradicionalna tipologija oblikovanja

-

oznake posameznih vrst namenskih rab (npr. SSs, CD) so obrazložene v Preglednici 1 v 58. členu.

5. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

-

Avtohton je prvoten, domač objekt, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).

-

Bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim.

-

Etaža je del stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje (P), nadstropje (N) ali mansardo (M).

-

Faktor izrabe gradbene parcele (v nadaljevanju tudi FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in pod njim in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo: neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,60 m.

-

Faktor zazidanosti gradbene parcele (v nadaljevanju tudi FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tlorisna projekcija pomožnih objektov, ki so stavbe, vključno z nadstreški.

-

Frčada je strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.

-

Gank je lesen pokrit hodnik na fasadi objekta in je oprt v osnovno streho objekta.

-

Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. Gospodarska javna infrastruktura so objekti in omrežja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture.

-

Gradbena linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti.

-

Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

-

Gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

-

Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.

-

Grajeno javno dobro so zemljišča in objekti, ki so glede na dejavnost namenjeni splošni oziroma skupni rabi in so v javni lasti.

-

Legalno zgrajen objekt je objekt, zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

-

Kakovostno oblikovan objekt je objekt, ki s svojim videzom in umestitvijo v prostor soustvarja kakovostno podobo naselja ali dela naselja.

-

Kap je najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino.

-

Klet (v nadaljevanju tudi K) je del stavbe ali stavba, ki je vkopana ali delno vkopana, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta največ 1,40 m nad teren.

-

Kolenčni zid je zid nad ploščo zadnje v celoti pozidane etaže, njegova višina vključuje tudi kapno lego.

-

Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

-

Mansarda (v nadaljevanju: M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ter pod poševno dvokapno streho, in ima kolenčni zid.

-

Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade je oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.

-

Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.)

-

Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječe, legalno zgrajene in odstranjene gradnje.

-

Napušč je del strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe in je lahko odprt ali zaprt.

-

Nestanovanjskastavba je stavba, pri kateri se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.

-

Nestanovanjska kmetijska stavba: stavbe za rejo živali: hlevi, svinjaki, staje, senik, skedenj, kozolec ter klet, vinska klet, kašča, hram, koruznjak, sušilnica sadja, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije: kolnice, lope ipd.

-

Obrt (obrtna dejavnost) je gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in proizvodnjo oziroma predelavo v manjšem obsegu.

-

Obrtne delavnice so objekti manjših tlorisnih gabaritov za opravljanje obrtne dejavnosti (proizvodna ali predelovalna obrt, storitve ipd.) v manjšem obsegu.

-

Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki z urbanistično in arhitekturno zasnovo oblikuje osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom. Namembnost osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora (bivanje, centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem, šport in rekreacija).

-

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

-

Počitniška hiša je enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja za bivanje sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov.

-

Pergola in brajda sta pritlična objekta namenjena senčenju in opori plezalk, sadnega drevja in vinske trte, sestavljena iz vertikalnih stebrov in prečnih horizontalnih tramov.

-

Pomožni objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta na pripadajočih zemljiščih.

-

Podstrešje (v nadaljevanju tudi: p) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ter neposredno pod poševno streho in je brez kolenčnega zidu.

-

Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi strokovno utemeljenih razlogov in omejitev ni mogoče, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.

-

Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m (oziroma 40 m zunaj naselij) za Kolpo, za preostale vodotoke v občini pa 5 m.

-

Pritličje (v nadaljevanju tudi P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.

-

Razmerje stranic je razmerje med širino in dolžino osnovnega objekta v vseh etažah objekta, ki ga pokriva streha, enotna v višini kapa in slemena. K dolžini ali širini stranice se ne upoštevajo prizidki, ki imajo nad terenom manjše število etaž kot osnovni objekt. V razmerje stranic se zajamejo prizidki, ki so večji kot 3 stranice osnovnega objekta ali jih pokriva streha, enotna v višini napušča in slemena.

-

Sanacije objektov so ukrepi, s katerimi se zagotovi izboljšanje celostne podobe stavb oziroma skupine obstoječih objektov, ki niso skladni s celostno podobo naselja. Sanacije glede na situacijo po potrebi obsegajo spremembe tlorisnega in višinskega gabarita, naklonov streh in materialov kritine, frčad, napuščev, razmerja odprtin na fasadah, obdelave fasad, uporabo materialov in barv fasad in kritine, dodajanje pomožnih objektov oziroma arhitekturnih členov, regulacijo višinskih kot terena, zunanje ureditve.

-

Sleme je vrhnjirob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta, razen dimnika, ki ga lahko presega za 1,5 m.

-

Sprehajalna pot je gospodarska javna infrastruktura, ki je namenjena splošni oziroma skupni rabi in se ureja na obstoječih javnih in uhojenih poteh.

-

Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za bivanje.

Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

-

Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen prostorski načrtovalec ali pooblaščen inženir ustrezne stroke glede na problematiko z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov v prostor ali sanacija degradiranih prostorov, da se pripravijo variantne rešitve oziroma strokovne podlage za zasnovo posegov v prostor in zanje določijo podrobni pogoji in podobno.

-

Suburbana tipologija je način oblikovanja stavb, značilen za obdobje po drugi svetovni vojni, ki ne izhaja iz značilnosti prostora in tradicionalne arhitekture; je praviloma kvadratnega tlorisa, visokega pritličja (dvignjenega nad terenom), etažnosti K+P+M ali P+1+M, visokih kolenčnih zidov in naklonov streh pod 40°.

-

Tradicionalna tipologija je identitetna arhitektura, kot način oblikovanja stavb, značilen za obdobje pred drugo svetovno vojno; odraža značilnosti tradicionalnega prostora in poselitve v smislu umeščenosti v prostor, podobe objektov ter uporabe značilnih arhitekturnih elementov, materialov in barv.

-

Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).

-

Vinotoč, vinska klet je gospodarski objekt za spravilo in predelavo grozdja, kletarjenje, v katerem je del površin namenjen za dejavnost točenja vina in lahko tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji tega odloka.

-

Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe ter se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.

-

Vrtiček je zemljišče, namenjeno pridelovanju vrtnin, sadja in gojenja okrasnih rastlin kot prostočasni dejavnosti, terapevtskim dejavnostim (domovih za stare, zaporih, bolnicah), izobraževanju (v šolah), socialnemu podjetništvu.

-

Zazidana površina objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni deli zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi.

-

Ozelenjena streha je streha, prekrita s substratom in porasla z vegetacijo.

-

Zelene površine so naravne in urejene z vegetacijo porasle površine, kot so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij, ureditvi okolice objektov, in različnim dejavnostim v odprtem prostoru ter prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih.

-

Zidanica je gospodarski objekt za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja, sadja in pridelavo ter shranjevanje vina, ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja idr. in lahko tudi za občasno bivanje v skladu s pogoji tega odloka.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

II. STRATEŠKI DEL

1 Splošne določbe

6. člen

(vsebina splošnih določb)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, ter območja razpršene poselitve.

2 Izhodišča, vizija in cilji prostorskega razvoja občine

7. člen

(izhodišča prostorskega razvoja občine)

(1)

Strategija načrtovanja prostorskega razvoja občine izhaja iz predstave o uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb tako, da ne bodo ogrožene bodoče generacije.

(2)

Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora.

(3)

Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, predvsem:

-

Za zagotavljanje enakovredne vključenosti RS v evropski prostor se spodbuja oblikovanje čezmejnih regij zlasti na teže dostopnih območjih s številnimi problemi gospodarskega in demografskega nazadovanja; krepijo se obmejna naselja in s tem povečuje vpliv slovenskih obmejnih regij.

-

V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Črnomelj razvija kot središče regionalnega pomena. Črnomelj se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje na omrežje drugih središč nacionalnega in regionalnega pomena. V omrežju urbanih naselij Črnomelj krepi povezanost z Metliko in Novim mestom, pa tudi s Kočevjem ter s Karlovcem v Republiki Hrvaški.

-

Gravitacijsko območje mesta Črnomlja je območje Bele krajine, ki si ga deli z mestom Metlika in v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij se optimalno razmeščajo oskrbne, storitvene, proizvodne in druge dejavnosti.

-

Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvijajo tudi druga središča.

-

V pomembnejših lokalnih središčih se spodbuja razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti, primarne zdravstvene in socialne oskrbe, športne in kulturne dejavnosti ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo.

-

Lokalna središča zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravstvo, informiranje in druženje. Na območjih z izrazito razpršeno poselitvijo se spodbuja razvoj lokalnega središča, ki zagotavlja ustrezno oskrbo in raven javnih funkcij. V naseljih, ki so zaposlitvena središča območij s posebnimi razvojnimi problemi, ter v obmejnih območjih, kjer se lahko razvije gospodarsko sodelovanje s sosednjimi državami, se lahko oblikuje manjše gospodarske cone.

-

Spodbuja se razvoj gospodarskih dejavnosti (npr. turističnih in drugih), ki v povezavi s kmetijstvom in gozdarstvom omogočajo ohranjanje poseljenosti in vitalnosti podeželja ter s tem prispevajo k visoki kakovosti, prepoznavnosti in doživljajski privlačnosti naravne in kulturne krajine. V lokalnih središčih na podeželju se spodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.

-

Območje občine Črnomelj spada v Belokranjsko arhitekturno regijo. Z gradnjo in drugimi posegi v prostor se ustvarjata prepoznaven red v prostoru in racionalna organizacija dejavnosti. Prenova in ohranjanje oblikovne prepoznavnosti sta prednostni v naseljih s tradicionalno tipologijo gradnje. Nova poselitev se usmerja predvsem v območja lokalnih središč naselij. Bistven poudarek je na prenovi obstoječih naselij (notranji razvoj naselij).

(4)

Izhodišča za načrtovanje nadaljnjega prostorskega razvoja občine so:

-

skladnost s prostorskimi cilji in zasnovami državnih prostorskih aktov in z mednarodnimi izhodišči na področju trajnostnega razvoja, katerega temelj je medsebojno povezovanje in usklajevanje gospodarskega, prostorskega, družbenega razvoja ter varstva okolja in ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot;

-

ohranjanje temeljnih značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer;

-

ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih.

8. člen

(vizija prostorskega razvoja občine)

Vizija prostorskega razvoja občine je ustvariti takšne razmere v prostoru, ki bodo omogočile krepitev vloge središča regionalnega pomena regionalnega središča in položaja občine v nacionalnem okviru. Z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja se zagotavlja usklajen in uravnotežen prostorski razvoj, ki omogoča uresničevanje razvojnih pobud in ob tem ohranja naravne, kulturne in druge kakovosti bivalnega okolja ter zagotovi povečanje prepoznavnosti območja občine v slovenskem in širšem prostoru.

9. člen

(cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Uravnotežen prostorski razvoj naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti v naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z GJI.

(2)

Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z izgradnjo novih in prenovami obstoječih prometnic – cest, železniške proge, poti, kolesarskih poti, z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa.

(3)

Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja s postopnim opremljanjem, s prioritetami in faznostjo glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij – zankanje elektroenergetskega omrežja, izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov daljinskega ogrevanja z lesno biomaso ter kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami.

(4)

Ohranjanje kulturnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, krajine in grajenih struktur se zagotavlja z integracijo kulturne dediščine in drugih kulturnih sestavin okolja v razvojne programe z medsektorskim sodelovanjem in interdisciplinarnim pristopom, z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo območij razpršene poselitve ter drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin krajinske prepoznavnosti.

(5)

Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem v obstoječa naselja, s sanacijo razvrednotenih območij ter s pazljivim umeščanjem ureditev in objektov v naravno okolje.

(6)

Razvoj kmetijstva se zagotavlja z ohranjanjem kmetijskih zemljišč z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti ter s spodbujanjem kmetijske rabe zemljišč, s katero se ohranja kakovostne kulturne krajine.

(7)

Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot enega najpomembnejših razvojnih programov se zagotavlja s prostorskimi možnostmi za novogradnje in za širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost in na ohranjanje narave ter varstvo kulturne dediščine.

(8)

Razvoj obmejnega prostora kot območja prepoznavnosti in naravnih kakovosti ter razvojnih potencialov, predvsem v smeri razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti se zagotavlja s pretehtanim umeščanjem dejavnosti v prostor ob upoštevanju omejitev z vidika varstva okolja, narave in bivalnih kakovosti in ob usklajevanju z Republiko Hrvaško.

(9)

Razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.

(10)

S prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.

3 Zasnova prostorskega razvoja občine

10. člen

(zasnova prostorskega razvoja občine)

(1)

Prostorski razvoj temelji na usklajenem in trajnostnem razvoju in varstvu v prostoru. Podarjeno se razvijajo razvojna območja občine, obenem pa se ohranjajo in varujejo obstoječe kakovosti, prenavlja in revitalizira opuščena in razvrednotena območja ter krepijo nezadostno razvite funkcije in kakovosti v prostoru.

(2)

Pri razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti se upošteva sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.

(3)

Na območju Kočevskega Roga in Poljanske doline se nadaljuje zadržan razvoj v tesni navezavi na naravne vire, predvsem na gozdarstvo. Zagotovi se povečanje komunalne opremljenosti in izboljšanje dostopnosti s Kočevsko-ribniškega območja ter izvajajo ukrepi za ohranjanje poseljenosti, kulturne krajine in sanacija razvrednotenih delov vinogradniških območij z namenom ohranjanja vinogradniške kulturne krajine, zagotavljanja bivalnih kakovosti in razvojnih možnosti, predvsem za razvoj turizma na podeželju in kmetijstva.

(4)

Vzdolž reke Kolpe se zagotavlja predvsem intenziven razvoj infrastrukture ter prostorski razvoj s poudarkom na ohranjanju naselij in povečanju njihove dostopnosti ter možnostjo za prenovo in širitev. Izboljša se prometna dostopnosti. Zagotovijo se večje razvojne možnosti za turizem in prostočasne dejavnostih v navezavi na reko Kolpo in kakovostno kulturno krajino ter na naselja in druge prvine z dediščinskimi vrednostmi. Spodbujajo se ukrepi za ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, tako da se omogočijo višja bivalna kakovost in boljše razvojne možnosti, predvsem za razvoj turizma, povezanega z zdraviliškim turizmom oziroma turizmom dobrega počutja – wellness (na območju Dragatuša) in turizmom na podeželju (npr. pri Sinjem Vrhu). Zagotovijo se ukrepi za sanacijo razvrednotenih območij in za ohranjanje poseljenosti in kakovostne kulturne krajine.

(5)

Na osrednjem in severnem delu občine, ki zajema osrednji del belokranjskega ravnika s Črnomljem, KP Lahinja in plodnima ravnicama ob Lahinji in Dobličici, se zagotavljajo razvojne možnosti za prenovo ter širitev naselij za gradnjo stanovanj in gospodarskih con ter objektov za družbene dejavnosti, pri čemer ima prednost kompleksna gradnja. Zagotovi se razvoj Črnomlja kot občinskega središča in središča regionalnega pomena, s stavbnimi površinami ter prometnimi, komunalnimi in energetskimi zmogljivostmi za razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti ter stanovanj. Z izgradnjo novih in s posodobitvami obstoječih prometnic se zagotovijo boljše navezave na Novo mesto, Ljubljano, Kočevje, Metliko in Hrvaško. Zagotovijo se nove površine za različne oblike urejanja odprtih površin kot integralnega dela urbane strukture in kakovostnega bivalnega okolja. Na podeželju se preprečujejo nadaljnje razpršene gradnje, novogradnje se usmerjajo v območja naselij in na njihova obrobja, zagotavlja se višja stopnja komunalne opremljenosti v naseljih in zaselkih. Spodbuja se razvoj kmetijstva, tam kjer ni možno intenzivno kmetovanje predvsem v povezovanju z razvojem turizma in prostočasnih dejavnosti ter usmerja v integrirane in ekološke oblike kmetijske pridelave, oživitev prepoznavnih domačih obrti. Na gozdnih območjih se uveljavlja gozdarstvo, ki zagotavlja ohranjanje naravnih kakovosti in strukturo kulturne krajine ter druge prvine prepoznavnosti tega območja.

11. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)

(1)

Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, pri čemer ima Črnomelj kot občinsko središče in središče regionalnega pomena poudarjeno vlogo. Hkrati se kot pomembnejša lokalna središča, ki so tudi zaposlitvena središča, razvijajo Vinica, Stari trg ob Kolpi, Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica.

(2)

Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, kjer glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo GJI ter možnostjo za komunalno opremljanje. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Lokacije gospodarskih con občinskega in širšega pomena ter lokacije gospodarskih con lokalnega pomena so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. III.

(3)

Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila stanovanjskih objektov. Pri določanju prostorov zanje se zagotavlja racionalno rabo prostora z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje in dostopnost.

(4)

Razvoj oskrbnih, storitvenih ter družbenih dejavnostise usmerja na funkcionalno zaokrožena območja, z izborom ustreznih prostorov za posamezno dejavnost se zagotavlja ustrezna dostopnost. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, s ciljem dosegati visoko kakovost oskrbe prebivalcev v občini. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.

(5)

Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter se dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se dopolnilne dejavnosti in dodatne dejavnosti na podeželju v okviru prizadevanj za ohranjanje narave in varstva kulturne dediščine. Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. III.

12. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Razvija se policentrično omrežje naselij v okviru občine kot omrežje ustrezno opremljenih središč, generatorjev razvoja svojega zaledja.

(2)

Razvoj omrežja naselij se usmerja s ciljem zagotavljanja enakomernejšega razvoja in porazdelitve dejavnosti v občini ter družbeno in gospodarsko smotrne prostorske organizacije dejavnosti. Pri tem se ohranjajo naravne kakovosti in varuje kulturna dediščina ter upoštevajo druge omejitve v prostoru, prav tako pa se upoštevajo tudi kakovostne in s prostorom in okoljem usklajene razvojne pobude.

(3)

Glede na vlogo in funkcijo v omrežju naselij, ki temelji na številu in strukturi prebivalcev, razmestitvi družbenih in storitveni dejavnosti ter drugih funkcij javnega značaja, se naselja razvrščajo v kategorije lokalnih središč:

-

občinsko središče in središče regionalnega pomena: Črnomelj;

-

pomembnejša lokalna središča: Vinica (z Drenovcem), Stari trg ob Kolpi (z Deskovo vasjo), Adlešiči, Dragatuš in Kanižarica;

-

lokalna središča: Butoraj, Dobliče, Griblje, Lokve, Sinji Vrh in Tribuče;

-

manjši oskrbni centri in zaposlitvena središča: Zilje, Preloka, Lokve, Ručetna vas, Petrova vas, Radenci, Otovec.

(4)

Občinsko središče in središče regionalnega pomena Črnomelj se razvija kot intenzivno urbano, zaposlitveno središče, omogoči se intenziven razvoj družbenih dejavnosti ter gospodarskih dejavnosti predvsem v Kanižarici z zagotavljanjem zadostnih površin. Hkrati se določijo površine za stanovanjsko pozidavo. Izboljšajo se prometna infrastruktura z izgradnjo obvoznice (v povezavi s 3. razvojno osjo) ter komunalna in energetska infrastruktura. Črnomelj se razvija tudi kot osrednje kulturno in turistično središče občine ter središče regionalnega pomena, ki predstavlja geografsko središče Bele krajine in se povezuje z Metliko, Semičem, Novim mestom, Kočevjem in Ljubljano ter prek Vinice s Hrvaško. V Črnomlju se ohranjajo in nadgrajujejo funkcije občinskega in zaposlitvenega središča ter zagotavljajo ustrezne razmere za prostorski razvoj vseh vitalnih programov, posebej vseh oblik stanovanj, družbenih programov in gospodarskih dejavnosti.

(5)

Pomembnejša lokalna središča se razvijajo kot gospodarska, zaposlitvena, kulturno-turistična, upravna, izobraževalna in oskrbna središča. Z njihovim razvojem in krepitvijo se ustvarja policentrično omrežje naselij, zagotavlja se uravnotežena razporeditev omenjenih dejavnosti v občini in tako omogoči vsem prebivalcem relativna bližina oskrbe, storitev in delovnih mest.

(6)

Lokalna središča se razvijajo kot naselja s pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, ki so večinoma tudi sedeži krajevnih skupnosti, oskrbni centri in nekateri tudi zaposlitvena središča, v katerih je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so osnovna šola, vrtec, cerkev s pokopališčem ali oskrbne oziroma obrtne dejavnosti.

(7)

Manjši oskrbni centri / zaposlitvena središča se razvijajo kot naselja s pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij, ki so manjši oskrbni centri ali zaposlitvena središča, v katerih je vsaj eden od pomembnejših programov kot so cerkev, pokopališče, oskrbne oziroma obrtne dejavnosti, turistični program.

(8)

Druga naselja v občini so podeželska naselja, pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in skladno s prostorom usklajenimi razvojnimi pobudami, predvsem v smeri prepletanja ter povezovanja kmetijstva in trajnostnega turističnega razvoja.

(9)

Območje občine se glede na tipologijo objektov deli na naselja oziroma območja naselij s tradicionalno tipologijo, z mešano tipologijo, s suburbano in urbano gradnjo (slednja velja za mesto Črnomelj). Območja, kjer so te tipologije prepoznane, se razvijajo v skladu s principi oblikovanja objektov v posameznem območju.

(10)

Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listih št. I. in III.

13. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja v občini in regiji ter razvoj GJI)

(1)

Preko občine Črnomelj poteka načrtovana 3. razvojna os kot glavni prometni koridor, ki bo zagotavljal medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena v širšem območju Slovenije. Omogoči se navezava občinskega in pomembnejših lokalnih središč v obravnavanem območju na ustrezne razvojne povezave in razbremeni obstoječe prometnice, ki ne omogočajo ustreznih pogojev za sodoben in varen promet. Nova prometna povezava se načrtuje tako, da podpira razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi. Nova prometna povezava čezmejnega pomena Črnomelj poveže z mejnima prehodoma Vinica in Metlika, z Novim mestom in slovenskim avtocestnim križem ter s Štajersko in Koroško.

(2)

Trase prometnic v okviru hitre ceste 3. razvojne osi se podrobneje opredelijo na podlagi prostorskih, okoljskih, funkcionalnih in ekonomskih preveritev ter ob upoštevanju sprejemljivosti v lokalnem okolju.

(3)

Poleg boljše cestne povezave se zagotovi razvoj posameznih območij, predvsem pa dobro navezanost gospodarskih con (TRIS Kanižarica ipd.) na 3. razvojno os. Mesto Črnomelj se na severnem delu priključi na hitro cesto z možnostjo navezave na zahodno obvoznico, pri tem pa se čim manj prizadenejo obstoječa območja naselij. Priključek na hitro cesto se predvidi tudi v bližini načrtovanih term in zagotovi ukrepe za preprečitev ali omilitev negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje. Na hitro cesto se naveže tudi Vinica z mejnim prehodom in ureditvami za turizem.

(4)

Druge najpomembnejše prometne smeri v občini so povezave Črnomlja prek Soteske in Žužemberka z Ivančno Gorico, Livold–Brezovica–Kanižarica in Metlika–Črnomelj–Vinica ter povezave Črnomelj–Dragatuš, Stara Lipa–Drežnik–Razvaje, Kvasica–Tanča Gora, Učakovci–Razvaje in Črnomelj–Stranska vas pri Semiču ter prometna povezava, ki poteka vzdolž doline Kolpe.

(5)

Na območju občine se mejni prehod za mednarodni promet Vinica ter mejna prehoda za obmejni promet Sodevci in Žuniči urejajo kot vstopne točke v državo.

(6)

Razvija se prometna in telekomunikacijska infrastruktura, omogoča se hitrejša fizična dostopnost do dobrin skupnega pomena ter spodbuja razvoj novih tehnologij za omogočanje dostopnosti do informacij in storitev na daljavo. Na področju telekomunikacijske infrastrukture se omogoči priključitev vseh objektov na sodobna elektronska omrežja mobilnih komunikacij. Z razvojem brezžičnih povezav se zagotovi ustrezno umeščanje oddajnikov v prostor, pri čemer se zagotavlja njihova minimalna vidna izpostavljenost in združevanje.

(7)

Zagotavlja se komunalna opremljenost območij, tako da so omogočeni ustrezen bivalni standard, varstvo okolja ter gospodarski in družbeni razvoj. Ta dejavnost se razvija v organizacijskem in upravljavskem smislu, zagotavlja se ustrezna kakovost in zmogljivost sistema ter širitev omrežij, objektov in naprav komunalne ter energetske javne infrastrukture na vsa območja poselitve v skladu s potrebami in zakonskimi zahtevami. Vsi novi vodi se vodijo podzemno, obstoječi nadzemni pa se nadomeščajo s podzemnimi, kjer je to skladno z drugimi režimi.

(8)

Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, predvsem z električno energijo in z zemeljskim plinom, zagotavlja se učinkovita in racionalna raba energije na celotnem območju občine. Obnovljivi viri, predvsem lesna biomasa in sončna energija, se uporabljajo na območjih z izkazanimi interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci. Spodbuja se uporaba alternativnih obnovljivih energetskih virov, tako da je prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni vplivi na okolje.

(9)

Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, tako da se ščitijo vsi vodni viri in izvajajo se gradnje novih ter prenove obstoječih delov vodovodnega sistema. Pri tem se občina vključuje v medobčinski projekt Belokranjski vodovod in zagotovi oskrbo z vodo v vseh (gosteje) poseljenih območjih v občini.

(10)

Dogradijo se sistemi odvajanja in čiščenja odpadne vode z dograjevanjem kanalizacijskega omrežja in zagotavljanjem izgradnje centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami; najprej v večjih ter po potrebi v ostalih naseljih. Na preostalih območjih se zagotovi nadzorovano individualno odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(11)

Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječega centra in odlagališča ob ohranjanju sistema ekoloških otokov v celotni občini. Podcenter za ravnanje z odpadki se dogradi z možnostjo enostavne obdelave odpadkov, kompostiranja bioloških odpadkov in obdelave gradbenih odpadkov. Za potrebe odlaganja inertnih odpadkov se razširi obstoječe odlagališče na Vranovičih. Pri sistemu ravnanja z odpadki se izvaja reševanje problematike odpadkov na izvoru z načelom zmanjševanja količine odpadkov in ponovno uporabo uporabljivega dela odpadkov.

(12)

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listih št. II. in III.

14. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)

(1)

Površine za razvoj kmetijstva in gozdarstva se ohranjajo, na območjih zaraščanja kmetijskih površin se spodbuja ponovna kmetijska raba tal. Intenzivnost kmetijske obdelave je različna in prilagojena pridelovalnemu potencialu posameznih območij in omejitvenim dejavnikom, ki izhajajo iz ciljev ohranjanja narave, kulturne dediščine, vodnih virov, prepoznavnosti prostora in zdravega bivalnega okolja.

(2)

Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih občine, izven območij Natura 2000. Na drugih območjih je v ospredju ohranjanje kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj turizma in rekreacije in drugih prostočasnih dejavnosti. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine, po potrebi pa tudi z uvajanjem agrarnih operacij za izboljšanje možnosti za obdelavo tal.

(3)

Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdovi, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na območju Črnomlja se primestni gozdovi urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.

(4)

Izkoriščanje mineralnih surovin se usmerja na obstoječe površinske kope, predvsem Suhor pri Vinici in Hrast pri Vinici, kjer se izvaja sanacijo sočasno s pridobivanjem in zagotovi končno sanacijo pridobivalnih območij na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z spodbujanjem naravne sukcesije, bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo.

(5)

V obvodnem prostoru Kolpe in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda, vodnega režima in ohranjajo retenzijske površine.

(6)

Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot in oblikovanih naravnih vrednotah, na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih in na posebnih varstvenih območjih, vključenih v omrežje Natura 2000. Varujejo se območja biotske raznovrstnosti v krajini in ohranja se narava tudi na preostalih območjih občine, kar se zagotavlja z umeščanjem ureditev in objektov v prostor na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in ugotovljene ranljivosti narave ter z izborom tehnologij, ki povzročajo kar najmanj zmanjševanja naravnih kakovosti. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo narave.

(7)

Varstvo kulturne dediščine se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem se kulturna dediščina uveljavlja kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja, ki vključuje štiri vidike vzdržnosti: ekonomska, socialna, okoljska in kulturna. Območja in objekti kulturne dediščine so upoštevani kot vir blaginje in priložnosti za razvoj in kot prvina varstva. Razvoj se usmerja tako, da niso povzročena razvrednotenja dediščine in da je zagotovljena prednostna sanacija že razvrednotenih območij in objektov. Upoštevajo se načela in cilji, ki jih določajo pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(8)

Varstvo okolja se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bosta upoštevani ranljivost okolja za umeščanje in razvoj posameznih dejavnosti in rab prostora ter združljivost različnih rab in dejavnosti v prostoru. V skladu z načeli trajnostnega razvoja se zagotavljajo zdravo bivalno okolje, varstvo narave in varstvo naravnih virov. Prostorski razvoj se usmerja tako, da je stanje bivalnega okolja neproblematično, da so sanirana razvrednotenja prostora, da se zagotavlja policentrični sistem poselitve in pripadajoče infrastrukture v okviru okoljskih zmogljivosti in ohranjanja kakovosti okolja in niso bistveno spremenjena obstoječa razmerja med gozdnimi, kmetijskimi in pozidanimi zemljišči.

(9)

Na območjih, ogroženih zaradi poplav in erozije, se omejuje razvoj dejavnosti, ki bi lahko poslabšale razmere ali bi bile ogrožene zaradi nevarnosti naravnih nesreč, predvsem pa na poplavnih in erozijskih območjih z običajnimi protierozijskimi ukrepi. Pri načrtovanju novogradenj se upoštevajo tudi omejitve zaradi potresne varnosti.

(10)

Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI.

4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena

15. člen

(splošne določbe)

(1)

GJI se razvija tako, da se zagotavlja trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnosti za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnosti za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji.

(2)

Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.

(3)

GJI se v prostor umešča tako, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. Če pa se posegu v dediščino po predhodni preveritvi ni mogoče izogniti, naj umeščanje GJI čim manj prizadene varovane vrednote kulturne dediščine.

4.1 Prometna infrastruktura

16. člen

(prometna infrastruktura)

(1)

Za zmanjševanje razlik v razvoju občine, vzpostavitev ustreznejšega urbanega omrežja, omogočanje gospodarskega razvoja, dvig bivalne ravni ter izboljšanje stanja okolja se zagotovi nova in prenovi obstoječa prometna omrežja in sisteme (cestne in železniške povezave, prometne terminale, kolesarsko omrežje in peš poti, javni potniški promet), pri čemer je najpomembnejše kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja in lokalnih središč.

(2)

Dotrajano in zastarelo omrežje cestnih povezav v občini se rekonstruira na celotnem območju, prednostno pa se obnovijo oziroma na posameznih odsekih zgradijo nove cestne povezave Črnomlja z Metliko, Novim mestom in Kočevjem ter povezave vseh drugih naselij v občini s Črnomljem in cestne povezave z mednarodnim mejnim prehodom Vinica, mejnima prehodoma za obmejni promet Žuniči in Sodevci, cestno omrežje na območju ob reki Kolpi in na vinogradniških območjih.

(3)

Novogradnje prometnic se zagotovijo kot dostopi do območij predvidenih novih kompleksnih gradenj in ureditev.

(4)

Pri načrtovanju novogradenj in rekonstrukcij prometnega omrežja se upoštevajo podatki o obstoječem in predvidenem povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP) ter prometnih obremenitvah v jutranji in popoldanski konici, na predelih občine, kjer na podlagi PLDP novogradnje in prenove ne bi bile upravičene, pa tudi podatki o potrebah in možnostih za razvoj gospodarstva in turizma ter za dvig bivalnega standarda. Z boljšimi cestnimi povezavami, z izboljšanjem kakovosti, skrajšanjem časa potovanja ter povečanjem prometne varnosti se omogočijo višje oblike gospodarske interakcije med regijskimi in lokalnimi središči.

17. člen

(omrežje državnih cest)

(1)

Omrežja državnih cest se prenovijo, na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo obvozne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje in avtobusna postajališča. Uredijo se križišča z navezavami lokalnih cest.

(2)

Dokonča se izgradnja obvozne ceste, ki poveže severni in severovzhodni del mesta Črnomelj z jugovzhodnim delom. Trasa obvozne ceste razbremeni središče Črnomlja in poveže regionalni cesti ter zagotavlja ustrezno dostopnost do gospodarskih con in navezavo na 3. razvojno os.

(3)

Regionalni cesti v smereh proti Kočevju in Metliki, ki sta opredeljeni kot cesti nacionalnega pomena, se prenovita. Zagotovi se rekonstrukcija vseh regionalnih cest ob Kolpi, s čimer se izboljša dostop do gospodarskih con Stari trg in Adlešiči, prioritetno nedokončan odsek Sinji Vrh–Stari trg, ter obnova R3-658 Dobliče–Stari trg ob Kolpi.

18. člen

(lokalno cestno omrežje)

(1)

Vzdržujejo, prenavljajo in modernizirajo se vse lokalne ceste in javne poti ter ostalo cestno omrežje, izvajajo se ukrepi za umirjanje prometa. Ustrezno se obnovi lokalno cestno omrežje za dostop do lokacij z večjim turističnim pomenom oziroma s turističnim pomenom in za dostop do manjših naselij oziroma lokacij.

(2)

Za zagotovitev kar najboljših povezav občinskega središča, pomembnejših lokalnih središč, lokalnih središč, manjših oskrbnih centrov – zaposlitvenih središč ter drugih naselij v občini s cesto v okviru 3. razvojne osi bodo potrebne novogradnje in prenove cestnega omrežja na območju tega koridorja.

19. člen

(železniško omrežje)

(1)

Glede na funkcijo se železniške proge delijo na: HP – hitra proga, Z1 – glavna železniška proga 1. reda, Z2 – glavna železniška proga 2. reda, RP – regionalna železniška proga IT – industrijski tir. Posodobi in razširi se ponudba železniškega potniškega prometa, da bodo vlaki hitrejši, pogostejši, zmogljivejši in da bo vozni red usklajen z avtobusnim.

(2)

Zaradi zagotovitve gospodarnejšega in skladnejšega razvoja železniškega omrežja, izboljšanja življenjskih pogojev, varstva okolja in večje izbire prometnih sredstev se obnovi obstoječa železniška povezava nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo mesto–Metlika–državna meja ter železniški postaji v Črnomlju in na Otovcu, kjer je industrijski tir.

(3)

Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem, do njihove izgradnje pa se obstoječa nivojska križanja primerno zavarujejo.

(4)

Uredi se nova železniška povezava Črnomelj–Vrbovsko (Republika Hrvaška) kot železnica s turistično-gospodarskim pomenom in za potrebe morebitnega potniškega prometa. V koridorju te železnice se uredi tudi kolesarska pot.

20. člen

(omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih rekreacijskih poti)

(1)

Na območju občine se zgradi omrežje kolesarskih stez in poti, ki se v naseljih navezujejo na obstoječe ali novopredvideno omrežje, pri novogradnjah cestnega omrežja in potekov skozi naselja se urejajo kot kolesarske steze.

(2)

Na območju občine se urejajo tudi glavne in regionalne kolesarske steze (poti).

(3)

Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa po območju KP Lahinja in KP Kolpa in po vinogradniških območjih. Vzpostavi se kolesarska pot v koridorju trase nove železniške povezave Črnomelj–Vrbovsko. Obstoječe in nove kolesarske steze, pešpoti in konjeniške poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.

21. člen

(mirujoči promet)

V Črnomlju in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin in v soseskah, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami, v Črnomlju tudi s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih objektov se pogojuje z ustreznim številom PM za zaposlene, obiskovalce ter stanovalce. Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, poleg tega pa se zagotavljajo PM tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov in v mestnem jedru Črnomlja. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprte javne površine. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo ob vstopih v KP Kolpa in KP Lahinja in v bližini oziroma v sklopu območij za rekreacijo, oddih in športne aktivnosti, vendar izven naravnih vrednot in posebnih varstvenih območij.

22. člen

(javni potniški promet)

(1)

Železniška postaja v Črnomlju se preuredi v smislu posodobitve in povečanja prometne varnosti ter zagotavljanja ustreznih funkcionalnih površin, vključno s parkirišči za osebna vozila. Prav tako se v Črnomlju uredi avtobusna postaja, za katero se določi lokacija, na kateri bosta zagotovljeni funkcionalnost in prometna varnost.

(2)

V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse.

4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura

23. člen

(splošne določbe)

(1)

Na območju celotne občine se vzpostavi nova in rekonstruirana ter dopolnjena obstoječa infrastrukturna omrežja za zagotavljanje enakovredne komunalne in energetske opremljenosti in učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitev izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.

(2)

Poveča se zanesljivost oskrbe in ureditev okoljske problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode.

(3)

Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Črnomlja in lokalnih središč ter zagotavlja se minimalen infrastrukturni (komunalni) standard manj razvitih, od razvoja odmaknjenih območij.

(4)

Graditev lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato načrtovanje, gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova omrežij GJI teče sočasno z načrtovanjem in izvajanjem graditve oziroma s prostorskim razvojem. Zato se razvija komunalno in energetsko infrastrukture v dveh, med seboj usklajenih smereh: s sanacijo stanja in z infrastrukturnim opremljanjem novih razvojnih območij v naseljih (s predhodno zagotovljenima časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov). Za celotno območje občine se izdela program opremljanja stavbnih zemljišč.

(5)

S prostorskim načrtovanjem se zagotovi smotrno rabo energije, s smotrno razporeditvijo poselitve se zmanjšujejo stroški za izgradnjo in obratovanje omrežij GJI.

(6)

Projekti, v okviru katerih se z opremljanjem novih območij zagotavlja tudi sanacija obstoječih območij naselij, se izvajajo prioritetno.

(7)

Infrastrukturni vodi se na območjih ohranjanja narave izvajajo podzemno in le izjemoma nad zemljo, če bi podzemna izvedba lahko ogrozila dele območij ohranjena narave. To velja tudi za območja kulturne dediščine z izjemo arheološke dediščine.

(8)

Obstoječa območja GJI, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost, se ustrezno sanira.

24. člen

(vodni viri in oskrba s pitno vodo)

(1)

S pitno vodo se ravna racionalno.

(2)

Vsi vodni viri se ščitijo pred morebitnim onesnaženjem. Posebna pozornost se nameni vsem vodovarstvenim območjem v skladu s predpisom o vodovarstvenih območjih telesa vodonosnikov, kjer se lahko intenzivira dejavnosti samo ob striktnem upoštevanju parametrov zaščite območja. Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih in večjih aglomeracijah. Potencialni novi vodni viri se raziščejo in ustrezno zaščitijo.

(3)

Varovanje vodnih virov in ukrepe za varstvo vodnih virov, predvsem pa programe varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov se usklajuje s sosednjimi občinami in zaradi obmejne lege tudi z Republiko Hrvaško.

(4)

Vodooskrba se za vse prebivalce v občini zagotavlja preko magistralnega sistema vodooskrbe, ki povezuje občinska središča, glavni vodni vir Dobličica in vodni vir Blatnik v občini Semič in nov vodni vir Brezovica. S projektom Trajnostna oskrba s pitno vodo in varovanje vodnih virov Bele krajine so vsi sistemi povezani v celovit vodovodni sistem, razen lokalnega vodovoda Sinji Vrh, ki se napaja iz vrtin pri Damlju, ter sistema Stari trg, ki se napaja iz vrtin pri Dolu v občini Kočevje. V sistem so vključene nove količine pitne vode iz novih vrtin Blatnik in Brezovica ter s povečanjem črpanja iz Dobličice. Vodni vir pod Adlešiči se vzdržuje kot rezervni vodni vir.

(5)

Naselja, ki jih ni možno priključiti na sistem oskrbe z vodo iz javnega omrežja, se v skladu z zakonodajo lahko oskrbujejo prek lastnih zajetij, vendar se bodoči prostorski razvoj na teh območjih omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru. Ne glede na način oskrbe z vodo se evidentira vse objekte, ki niso priključeni na javni vodovodni sistem, in opredeli način oskrbe z vodo.

(6)

Na celotnem območju se obnovi in modernizira obstoječe vodovodno omrežje, prioritetno na območjih pogostih okvar in vodnih izgub. Posamezni lokalni sistemi se vključijo v centralni vodovodni sistem ali pa se zanje zagotovi kvalificiranega upravljavca. Ob upoštevanju značilne razpršene gradnje je možno v oddaljenih naseljih in območjih razpršene gradnje zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, vendar se tudi take sisteme vključi v sistem javne oskrbe v smislu zagotavljanja in dobavljanja pitne vode ter zagotavljanja minimalnih tehnično higienskih pogojev v skladu z veljavno zakonodajo.

(7)

Javno vodovodno omrežje mora zagotavljati oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za zadovoljevanje sanitarnih, tehnoloških in drugih potreb ter za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno čim manj koristiti pitno vodo in uporabiti druge vire vode. Zaradi zmanjšanja uporabe pitne vode za sanitarne potrebe, zalivanje in podobno, se za ta namen meteorne vode s streh stavb in utrjenih površin zajemajo v zbiralnikih oziroma v zadrževalnikih padavinske vode.

(8)

Požarna voda se iz javnega vodovodnega omrežja zagotavlja do stopnje hidravličnih zmožnosti vodovodnega sistema. V primeru nezadostne oskrbe s požarno vodo iz javnega vodovodnega omrežja se ta v skladu s predpisi zagotovi iz drugih virov požarne vode.

(9)

Obstoječi in predvideni objekti, v katerih mora biti zagotovljena preskrba s pitno vodo, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s predpisi občine in pogoji upravljavca vodovodnega omrežja, skladno s tehnično izvedljivostjo in ekonomsko upravičenostjo. Kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe in kjer priključitev na javno vodovodno omrežje ni mogoča, se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Prostorski razvoj na teh območjih se omejuje in uskladi z drugimi dejavnostmi in rabami v prostoru.

(10)

Zasebni vodovodi na območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo zagotavlja v okviru javne službe, se predajo v upravljanje izvajalcu javne službe.

25. člen

(odvajanje in čiščenje odpadne vode)

(1)

Kanalizacijski sistemi se prioritetno zgradijo na gosteje poseljenih ranljivih območjih.

(2)

Vsa naselja, ki se nahajajo v operativnem programu za odvajanje in čiščenje odpadne vode, se opremijo s kanalizacijskim omrežjem. Prioritetno se s kanalizacijskim omrežjem rešujejo območja, ki so opredeljena v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter območja, ki poleg prebivalcev oskrbujejo tudi družbene in gospodarske dejavnosti. Skladno s programom opremljanja se dogradijo in sanirajo vsa obstoječa kanalizacijska omrežja v občini.

(3)

Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje ne obstaja, se predvidi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi so evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljeno je okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.

26. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

Ravnanje z odpadki se usmerja v organizirano ločeno zbiranje odpadkov in njihov odvoz v regijski center za ravnanje z odpadki. Na podcentru za ravnanje z odpadki PCRO Vranoviči se zbirajo ločeni odpadki. Preostanek odpadkov se s stiskanjem pripravi za prevoz na mehansko biološko obdelavo in odlaganje na regijsko odlagališče. Dopustna je še ureditev odlagališča inertnih odpadkov s predelavo gradbenih odpadkov. V vseh naseljih so postavljeni ekološki otoki za zbiranje osnovnih ločenih frakcij odpadkov, vzpostavlja se zbiranje ločenih frakcij odpadkov »od vrat do vrat«.

(2)

Spodbuja se preprečevanje in zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru njihovega nastanka (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in proizvodnih objektih) ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje in odvoz odpadkov po naseljih z ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega ločevanja ter zbiranja odpadkov, predelava in odstranjevanje), tako da pride na končno točko, t.j. odstranjevanje odpadkov, le minimalna količina že sortiranih in neproblematičnih odpadkov. Spodbujata se kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov manjših količin na njihovem izvoru s hišnimi kompostniki.

(3)

Evidentirajo in sanirajo ali odstranjujejo se nelegalna odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvedejo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi ter ukrepi za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč.

27. člen

(oskrba z energijo)

(1)

Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskih konceptih, ki tak razvoj omogočajo. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetska zasnova občine, s katero se zagotovi stalna, zadostna in ekonomsko sprejemljiva oskrba z energijo.

(2)

Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije, zlasti toplotne in električne energije ter izrabo obnovljivih virov energije.

(3)

Za vinogradniška in druga območja z razpršeno gradnjo se v skladu z energetsko zasnovo občine opredelijo alternativne možnosti za komunalno opremljanje (lesna biomasa, sončna energija) in izrabo naravnih virov (uporaba kapnice, prečiščene sive vode iz gospodinjstva in podobno) za kar najmanjše investicije in posege v krajino.

(4)

Na območju občine Črnomelj ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je pri Ortneku v občini Ribnica.

(5)

Električna energija: Za zagotavljanje dvostranskega napajanja Bele krajine se zgradi daljnovod DV 110 kV Kočevje–Črnomelj, s katerim se zagotovita večja zanesljivost oskrbe ter možnost rezervnega napajanja.

(6)

Obstoječa RTP Črnomelj se preuredi in razširi. Izvedejo se samostojni izvodi z 20 kV kablovodi, za pokrivanje področja Črnomlja in okolice.

(7)

Zemeljski plin: Z izgradnjo prenosnega plinovoda Novo mesto–Bela krajina se v občini omogoči oskrbo industrije in široko potrošnjo z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje tako omogoči napajanje gosto poseljenega dela občine (Črnomelj z bližnjo okolico) in predstavlja dolgoročni vir za ogrevanje, pripravo tople vode in kuhanje v stanovanjskih naseljih, poslovnih četrtih in gospodarskih conah ter predvsem na mestih večjega zgoščevanja odjema.

(8)

Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah ter na za ta namen določenih stavbnih zemljiščih, pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z določili tega odloka, z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(9)

Gradnja malih vodnih elektrarn je dopustna v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov in mlinov. Gradnje vodnih elektrarn se utemelji na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.

(10)

Izrabo lesne biomase se spodbuja tako za sisteme daljinskega ogrevanja za posamezne dele naselij ali manjša naselja kot tudi za manjše, individualne sisteme ogrevanja.

(11)

Večji potencial izkazujejo geotermični energetski viri na območju Dragatuša, kjer se načrtuje uporaba vira predvsem v turistične namene.

(12)

Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost posveti predvsem rešitvam pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov – npr. Doblička Gora in pa na prečkanju v območjih, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000), predvsem pa območja Kočevskega Roga in Dobličice.

(13)

Zlasti na območjih velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora se pri načrtovanju in izvajanju načrtovanih ureditev posebno pozornost posveti umeščanju objektov in naprav (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno regulacijskih postaj), zaradi katerih so lahko povzročeni moteči posegi v relief in krajinsko zgradbo ter naravne kakovosti (Kočevski Rog in vinogradniška območja, širše območje Dobličice) ter na bivalno okolje (vinogradniška območja).

28. člen

(komunikacijsko omrežje)

(1)

Na območju občine se zagotovi povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve. Na območju občine se v skladu s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s..

(2)

Signal brezžičnih komunikacijskih povezav se predvsem izboljša v prostoru ob reki Kolpi, kjer se zaradi vizualne izpostavljenosti baznih postaj postavitev načrtuje s strokovnimi prostorskimi preveritvami njihove vidne izpostavljenosti ter upošteva sodobne principe umestitve in zakrivanja baznih postaj v ranljivem ali izpostavljenem prostoru, zlasti na posameznih predelih Kočevskega Roga, Poljanske gore in doline Kolpe ter drugih vodotokov, pa tudi nekaterih vzpetinah na območju Velikega Bukovja.

(3)

Za zagotavljanje storitev elektronskega omrežja mobilnih komunikacij na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(4)

V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih sistemov ter sistemov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(5)

Na območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v zemeljski in nadzemni obliki. Telekomunikacijska vozlišča se nahajajo v naseljih Dragatušu, Adlešičih, Vinici in Starem trgu ob Kolpi.

(6)

Oddajniki RTV so v Črnomlju, Vinici, Starem trgu ob Kolpi in na Sinjem Vrhu, ki poleg oddajnikov na Trdinovem vrhu in Veliki Plešivici ustrezno pokrivajo območje občine.

(7)

Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

5. Usmeritve za razvoj poselitve ter celovito prenovo

5.1 Notranji razvoj, prenova in širitev naselij

29. člen

(notranji razvoj in prenova naselij)

(1)

Poselitev se prvenstveno usmerja v okvire naselij in zagotavlja njihov kakovostni notranji razvoj. Glede na razvojne potrebe, ob upoštevanju omejitev, so možne tudi širitve, zaokrožitve in zgostitve obstoječe poselitve. Za notranji razvoj se izkoristijo degradirana in nezadostno izkoriščena stavbna zemljišča, ki so po urbanističnih in drugih kriterijih primerna za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi glede namembnosti in oblikovne značilnosti.

(2)

Z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali deloma že komunalno opremljena, se zagotavlja učinkovitejše komunalno in stanovanjsko gospodarstvo in omejevanje razpršene gradnje. Zato se zagotavlja pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč.

(3)

V občinskem središču, v pomembnejših lokalnih središčih ter v lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo površine za šport in rekreacijo, v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ter površine za prenočišča na turistično zanimivih lokacijah. Graditev objektov in ureditev za turizem se lahko izvaja le na posebej opredeljenih lokacijah, ki niso v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(4)

Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju razvoj dopolnilnih in dodatnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.

(5)

Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino ter primerne gostote pozidave na območjih, namenjenih zgoščevanju. Vodni in obvodni prostor (priobalno zemljišče), gozdove, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov in kmetijskih površin ter obvodnih prostorov.

(6)

Zagotavlja se ureditev javnih prostorov, ki jih sestavljajo tako naravne sestavine in grajeno javno dobro, zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce in raznolikost teh površin glede vloge in uporabnosti in glede na njihov pomen za prepoznavno podobo naselja.

(7)

Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kakovostnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjena identiteta naselja ali dela naselja in okoliške krajine.

(8)

Posebna pozornost se nameni prenovi zgodovinskega mestnega jedra Črnomlja ter trških in vaških jeder s še ohranjeno tradicionalno strukturo in arhitekturnimi elementi.

(9)

Naselja na obrobju KP Lahinja in KP Kolpa se urejajo kot vstopne točke v območji parkov. Razvoj in prenova naselij na območju parkov se ureja v skladu z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave, zagotovijo pa se funkcionalne povezave z drugimi naselji in območji glede na organizacijo vseh dejavnosti v parku.

(10)

Izmed Kočevarskih naselij se spodbuja revitalizacija in naselitev v Miklarjih, v Bistrici pa se uredijo površine za prireditve. Kočevarska stavbna dediščina, ki je ostala v razvalinah, se ohranja v razvalinah in se ustrezno prezentira. Iz teh območij je prepovedano odvažati kamnit gradbeni material in posamezne oblikovane kamnite arhitekturne člene.

30. člen

(širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)

(1)

Nova območja za pozidavo se načrtujejo, kjer je zagotovljena dostopnost, organizirana ureditev GJI, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja. Nova razpršena gradnja, širitve razpršene gradnje in nekontrolirano razraščanje naselij na robovih ni dopustno.

(2)

Širitve naselij za organizirano stanovanjsko gradnjo ter za storitvene in druge gospodarske dejavnosti se prvenstveno usmerjajo na območje mesta Črnomelj. Širitve za stanovanjsko gradnjo in gospodarske dejavnosti se glede na pomen v omrežju naselij in razvojne težnje naselja usmerjajo tudi na območje pomembnejših lokalnih središč in lokalnih središč.

(3)

Kjer zaradi prostorskih omejitev in pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab razvoja perspektivnih kmetij v naselju ni mogoče zagotoviti, se na podlagi strokovnih prostorskih preveritev ter preveritev s kmetijskega, okoljskega in kulturnovarstvenega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije.

(4)

Pri načrtovanju širitve območij naselij in gradnji objektov izven območij naselij se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, na območjih ohranjanja habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Širitve se ne načrtujejo v varovanih območjih narave.

(5)

Preprečuje se stihijska gradnja stanovanjskih hiš, zidanic in počitniških hiš izven stavbnih zemljišč. Na vinogradniških območjih se omogoča gradnja zidanic kot gospodarskih objektov, kot delno bivalnih objektov ali za turistične namene v smislu ponudbe in trženja pridelkov ter zagotavljanja nočitvenih turističnih kapacitet.

31. člen

(razvoj dejavnosti po naseljih)

(1)

V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega mešanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive.

(2)

Zagotovijo se ustrezne razvojne površine za gospodarske in storitvene dejavnosti, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema in se hkrati uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se proizvodna območja načrtujejo predvsem na ožjem in širšem obrobju mesta Črnomelj (predvsem Kanižarica) oziroma v njegovem širšem vplivnem območju, v navezavi na dobro prometno dostopnost (ceste, železnica).

(3)

V območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti. Na območja površin za industrijo se ne smejo umeščati stanovanja in spremljajoče dejavnosti, primarna kmetijska proizvodnja in dejavnosti, ki ogrožajo varnost ljudi in premoženja.

(4)

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v Črnomelj, pomembnejša lokalna središča, lokalna središča in manjše oskrbne centre / zaposlitvena središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi.

(5)

Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti. Na območju Črnomlja se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše in prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa predvsem avtohtone oblike stanovanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi dijaški domovi in domovi za starejše občane, kar se zagotavlja v Črnomlju, domovi za starejše pa lahko tudi v drugih večjih naseljih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev in dober dostop do zdravstvene oskrbe.

(6)

V podeželskih naseljih se dopustijo predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi ter z bivanjem, po strokovni prostorski preveritvi pa tudi dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in racionalno infrastrukturno opremo. Spodbuja se razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, kulturni in vaški domovi ipd.) predvsem v jedrih naselij ter družbenih dejavnosti (vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji in druge oblike nočitvenih kapacitet kot objekti ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.

(7)

Na vinogradniških območjih z značilno pozidavo ter razglednimi legami se spodbujata urejanje vinskih cest in turistične dejavnosti.

5.2 Razpršena gradnja in razpršena poselitev ter ureditve zunaj naselij

32. člen

(razpršena gradnja)

Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.

33. člen

(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)

(1)

Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev v obliki zaokroženih vinogradniških območij ter območij zaselkov in posamičnih kmetij ter drugih objektov.

(2)

Območja razpršene poselitve so značilna za pretežno vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami (območja Dobličke gore, Tanče Gore, Rodin, Naklega, Rožič vrha, Ručetne vasi, Stražnjega vrha in Plešivice idr.) in za druga zaokrožena območja razpršene poselitve s skupinami objektov oziroma domačij (predvsem pri Tribučah, med Dolenjci in Bednjem, med Žuniči in Preloko, pri Ziljah, pri Drenovcu), ki se ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo; prikazana so v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.

(3)

Poleg teh zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije, ki glede na merilo in podrobnost prikazov v grafičnih prikazih strateškega dela OPN niso posebej prikazani.

(4)

Zunaj naselij se predvsem na gozdnih območjih Kočevskega Roga in v Obkolpju ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so:

-

objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.);

-

turistične, rekreacijske in športne ureditve in objekti;

-

gostinski objekti izven strnjenih naselij;

-

žage, mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru;

-

lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi;

-

kmetijske stavbe ter njihove skupine (seniki, kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.).

34. člen

(razvoj razpršene poselitve)

(1)

Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.

(2)

Pri načrtovanju objektov se upošteva vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranja in razvija kulturno krajino.

(3)

Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj naselij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, se ohranja skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.

(4)

Gradnja objektov zunaj naselij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.

(5)

Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

(6)

Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.

(7)

Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.

(8)

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, prostori za kopanje ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva, skansen ipd.).

(9)

Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.

35. člen

(vinogradniška območja)

(1)

Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.

(2)

Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.

(3)

Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.

(4)

Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.

(5)

Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih in so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.

5.3 Urbanistično oblikovanje naselij

36. člen

(oblikovna podoba naselij)

(1)

Zagotavlja se skladna oblikovna podoba in prepoznavnost naselij. Pri novogradnjah in prenovah se zagotavlja varovanje kakovostne podobe, merila in krajinski okvir vsakega naselja. Prenavljajo in sanirajo se razvrednotena območja in ohranja kakovostna obstoječa arhitekturna in krajinska prepoznavnost ter po potrebi ustvarja nova. Pri tem se zagotavlja kontinuiteta tradicionalne arhitekture in krajinskih prvin, vse v sožitju z načeli kakovostnega bivalnega okolja in drugimi kakovostmi prostora: ustrezna gostota zazidave, urejanje odprtih, predvsem javnih površin, kakovostno oblikovanje ter racionalna raba prostora in ureditve za racionalno rabo energije.

(2)

Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.

6 Koncept prostorskega razvoja Črnomlja

37. člen

(splošne določbe za koncept razvoja mesta Črnomelj)

(1)

Območje UN Črnomelj vključuje naselja, ki v prostorsko razvojnem smislu pripadajo k Črnomlju: Svibnik, Vojna vas ter del Kanižarice in Blatnika.

(2)

Mestno jedro se krepi in s primernimi dejavnostmi oživlja, tako da se tu koncentrirajo mestotvorne in druge primerne dejavnosti, vključno z bivanjem.

(3)

Širitve gospodarskih con se načrtujejo na območju komunalno-industrijske cone ob Belokranjski cesti, kjer so predvidene mešane dejavnosti, na območju zahodno od Danfossa ob zahodni obvoznici, kjer se predvidi površina za proizvodnjo in ob lokalni cesti proti Vražjemu kamnu (Esol).

(4)

Nove površine za družbene dejavnosti v kombinaciji s športnimi površinami se načrtujejo pri osnovni šoli Loka (širitev športnih objektov in površin) in na Majerju.

(5)

Poleg urejanja novih razvojnih območij so pomembni prostorsko ureditveni ukrepi na obstoječi mestni pozidani strukturi in odprtem prostoru; načrtovana je postopna prenova osrednjega mestnega prostora (zgodovinsko mestno jedro), hkrati se osrednji mestni osi (Ulica 21. oktobra ter Belokranjska in Kolodvorska cesta) urejata kot prepoznavni ulici z drevoredi, trgi oziroma razširitvami javnega prostora in z obstoječimi novimi javnimi programi.

(6)

Za prestrukturiranje sta prednostno namenjeni območji ob železnici na severu za stanovanjske namene in na območju Majer za oskrbne, poslovno-storitvene in družbene dejavnosti ter stanovanjske gradnje. Vzdolž celotnega poteka železnice čez severni rob mesta se uredijo objekti z mešano dejavnostjo, mestna severna povezovalna cesta in nova stanovanjska pozidava (severno od proge).

(7)

Javne zelene površine v mestu se povezujejo v sistem z ekološko, socialno in morfološko funkcijo. Na vodotoka Dobličica in Lahinja se navezujejo posamezni zeleni prostori, ki so lahko odprti javni prostori z različnimi programi in ureditvami ali pa samo zeleni pasovi – cezure med sklopi pozidave. Zeleni prostori se povezujejo med sabo s pešpotmi in kolesarskimi potmi, ki omogočajo tudi prehode prek obeh vodotokov. Od stadiona na Loki se po območju kolovoznih poti med kmetijskimi zemljišči uredi trim steza.

(8)

Na Ločkem okljuku se uredi arheološki park, s funkcijo mestnega parka, ki se preko sistema pešpoti poveže z bližnjim mestnim jedrom, stanovanjskimi soseskami in zaledjem zelenega sistema. Predvideni sta širitvi pokopališča v Vojni vasi ter parka Griček v severnem delu mesta, ki se povežeta v sistem pešpoti.

(9)

Vse ureditve se navezujejo na zaledje zelenega sistema, kjer se nahajajo tako območja za rekreacijo kot tudi pridelovalne in gozdne površine. Posebno pozornost se namenja ohranjanju območij z večjo stopnjo naravne ohranjenosti oziroma ekološkega pomena brez opredeljene druge namembnosti.

(10)

Prometna infrastruktura: predvideva se dokončanje izgradnje obvoznic naselja Črnomelj. Cestno omrežje se dopolni z dograditvijo nekaterih novih cestnih povezav oziroma rekonstrukcijo obstoječih cestnih povezav. Obstoječa daljinska železniška povezava nacionalnega pomena: Ljubljana–Novo mesto–Metlika se posodobi. Na območju UN Črnomelj se uredijo tudi kolesarske povezave državnega in lokalnega pomena ter uredijo površine za pešce.

(11)

Zaradi predvidenih širitev pozidave se dogradi omrežje GJI ter zagotovi vsaj minimalna komunalna oskrba. Zaradi predvidenih širitev se poveča kapaciteta obstoječe čistilne naprave Črnomelj. Z izgradnjo 110 kV daljnovoda Kočevje–Črnomelj se zagotovi zanesljivejša oskrba z električno energijo. Predvideni prenosni plinovod, ki se na območju UN Črnomelj zaključi s predvideno MRP Črnomelj, bo zagotavljal dolgoročno oskrbo gospodinjstev in industrije z zemeljskim plinom.

7 Usmeritve za razvoj v krajini

38. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Prostorski razvoj dejavnosti se usmerja tako, da se:

-

ohranjajo naravne in kulturne krajine kot pomembne nosilke prepoznavnosti občine, ki hkrati nudijo prednosti za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti,

-

izkoriščajo in vzdržujejo potenciali za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini,

-

ohranjajo naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov,

-

ohranjajo prepoznavnost kulturnih kakovosti na vseh ravneh,

-

zagotavlja varno, privlačno in prijetno bivalno okolje.

(2)

Zagotavlja se ohranjanje kakovosti izjemnih krajin in območij nacionalne in lokalne prepoznavnosti ter posameznih prvin prepoznavnosti – pobočij Kočevskega Roga, doline Kolpe s strugo reke in pritokov, skalnimi stenami in obvodnimi ravnicami ter strnjenimi vasmi. Pri prostorskem razvoju se varujejo naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače) ter zgradbo in simbolne pomene kulturnih krajin (skladnost poselitve z naravno zgradbo prostora) in značilno zgradbo ohranjenih tradicionalnih delov vinogradniških krajin (Rodine, Doblička gora in Tanča gora).

(3)

Ohranjajo se naravne kakovosti prostora kot pomembna primerjalna prednost posameznih delov občine in zagotavlja ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem kmetijstvo, turizem, rekreacijo in druge prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Na območjih naravnih kakovosti krajine v regiji (Kočevski Rog, območje reke Kolpe) se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

(4)

Ohranjanje prepoznavnosti in naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem prostorskega razvoja ob upoštevanju prostorskih možnosti in omejitev. Na območjih, pomembnih za prepoznavnost in na območjih naravnih kakovosti se omejuje gradnjo velikih infrastrukturnih objektov in širitev poselitve, na območjih zaraščanja kulturne krajine pa spodbuja predvsem kmetijsko rabo prostora.

(5)

Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.

7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire

39. člen

(kmetijstvo)

(1)

Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot vir za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč, s katero se ohranja kakovostne kulturne krajine.

(2)

Kmetijska zemljišča v občini se razvrščajo v skupine glede na ustreznost teh zemljišč za kmetijsko pridelavo. Zasnova kmetijskih površin opredeljuje najboljša in druga kmetijska zemljišča, ki se dodatno členijo na območja z omejitvami zaradi ohranjanja narave, kulturne dediščine ali škodljivega delovanja voda ter vodovarstvenih območij virov pitne vode.

(3)

Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane, s poudarkom na sonaravni pridelavi (ekološki in integrirani pridelavi) in ponovno uvajanje starih alternativnih poljščin. Kmetijske in dopolnilne ter druge s kmetijstvom povezane dejavnosti ne smejo povzročati večjih negativnih vplivov na okolje.

(4)

Kmetijska pridelava se spodbuja na območjih, kjer je okolje neonesnaženo, na legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami in z ugodno osončenostjo ter dobro dostopnostjo, pa tudi na legah z ugodnimi razmerami za čebelarstvo in druge oblike kmetijske pridelave.

(5)

Intenzivna kmetijska pridelava (predvsem poljedelstvo in zelenjadarstvo) se omeji predvsem na območja ravnin, na Dragatuško polje, območje Gribelj, Cerkvišč in Lokev, pridelava grozdja in vinogradništvo pa na vinogradniška območja.

(6)

Intenzivna kmetijska pridelava se odvija z vključevanjem alternativnih oblik kmetovanja, s katerimi se izrabljajo naravne danosti in primerjalne prednosti posameznih delov občine.

(7)

Ob ohranjanju površin za nadaljnji razvoj živinoreje se v občini spodbuja tudi razvoj drugih panog, predvsem poljedelstva na najboljših kmetijskih zemljiščih in sadjarstva ter vinogradništva na za to primernih območjih, ki zaradi svojih leg pomenijo dolgoročni potencial tudi za intenzivnejše oblike pridelave grozdja in sadja.

(8)

Obstoječe ribogojnice se ohranjajo, ureditev novih pa je možna na podlagi vsakokratnega presojanja sprejemljivosti z vidika ohranjanja ugodnih razmer v vodotokih in z vidika drugih vplivov na okolje.

(9)

Na preostalih predelih občine se uveljavljajo različne ekstenzivne oblike kmetovanja, predvsem živinoreja s pašništvom, lahko pa tudi intenzivnejše oblike, ki bi se glede na povpraševanje na trgu lahko razvile kot alternativne oblike kmetijske pridelave. Spodbuja se sadjarstvo s prenovo travniških sadovnjakov, tudi z namenom ohranjanja genskega sklada starih sort, turizem na kmetiji in druge dopolnilne dejavnosti na kmetiji ter različne dejavnosti v povezavi kmetijstva s turizmom, gozdarstvom in varstvom in ohranjanjem dediščine.

(10)

Na območjih opuščenih naselij se vzdržujejo obstoječi travniški sadovnjaki in drugo sadno drevje ter travinje. Na preostalih območjih, zlasti na tistih, na katerih je velik delež naravnih vrednot in kulturne dediščine, se spodbuja povečanje deleža ekološkega ter integriranega kmetovanja.

(11)

V kmetijskem prostoru, kjer se izkaže interes, je na kmetijskih zemljiščih dopustno izvajanje vseh vrst agrarnih operacij ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(12)

Agrarne operacije na drugih območjih: zaradi neugodne parcelne strukture zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih se bodo hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajale komasacije in druge agrarne operacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev.

(13)

Agrarne operacije se lahko izvajajo na celotnem kmetijskem prostoru občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(14)

Za potrebe namakanja kmetijskih površin v večjem obsegu, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki ali ustrezni namakalni sistemi na območjih, za katera se po izračunu vodne bilance ugotovijo možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalnike in novo oblikovane obvodne prostore se uredi sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. rabo v rekreativne namene, ribolov in podobno.

(15)

Na kmetijskih površinah na vododeficitarnih območjih se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.

(16)

Za potrebe združevanja vinogradniških, pa tudi drugih površin, predvsem pašnikov, se izvedejo arondacije in medsebojna menjava kmetijskih zemljišč, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcel.

(17)

Izvajanje kmetijskih dejavnosti v neposredni bližini Dobličice, Lahinje, Kolpe se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(18)

V conah kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov se z redno ekstenzivno rabo ohranja sedanji obseg travniških površin. Ustrezna raba se zagotovi skozi kmetijsko okoljske ukrepe. Spodbuja se ekstenzivno kmetijstvo s čim manjšim vnosom mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.

(19)

Na območjih z ohranjeno kmetijsko kulturno krajino, opuščanjem kmetijstva in depopulacijo (obrobje Kočevskega Roga, obkolpski prostor) se spodbuja uvajanje alternativnih oblik kmetovanja po načelu večnamenskosti kmetijstva in uvajanja dopolnilnih dejavnosti zlasti v povezavi s turizmom in različnimi lokalnimi gospodarskimi panogami (območje KP Kolpa in KP Lahinja, vinogradniška območja). Spodbujanje kmetijske dejavnosti je usmerjeno na druga kmetijska zemljišča, predvsem pa na predele (izjemne in dediščinske krajine) in prvine (npr. obdelovalne terase, delane vrtače, steljniki, parcelna struktura, kozolci, vinogradi idr.), ki so pomembni za ohranjanje prepoznavnosti Bele krajine.

(20)

Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti niso moteči v pogledih na krajine ter na objekte in območja kulturne dediščine. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.

(21)

Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR.

(22)

Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve (ukrepe) in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(23)

Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine upoštevajo dimenzije in razmerja med dolžino, širino in višino obstoječih objektov. Izjemoma se dopusti postavitev večjih gospodarskih objektov, vendar ob upoštevanju kakovostne tipologije gradnje v naselju in po predhodni strokovni prostorski preveritvi glede na vidno izpostavljenost in umeščenost v prostor, glede na bližino dediščinskih objektov in območij in ob preveritvi vplivov na naravno in bivalno okolje. Ob upoštevanju zgornjih pogojev se dopusti tudi postavitev večjih sklopov velikih gospodarskih objektov, npr. farm, ki pa se preverijo tudi z vidika vplivov na okolje.

40. člen

(gozdarstvo)

(1)

Zagotavlja se osnovni cilj gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.

(2)

Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov ter v gozdnih rezervatih (gozdovi s posebnim namenom) se izvaja v skladu z določili predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.

(3)

Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi v gozdovih s posebnim namenom, kjer so ukrepi dopustni, se izvaja v skladu z določili predpisov KP Kolpa in KP Lahinja.

(4)

Na območjih, na katerih prevladuje gozd (obrobje Kočevskega Roga) se ohranjajo veliki kompleksi gozda, kakršnikoli posegi v ta prostor so nezaželeni. Na preostalih območjih z gozdom (Veliko Bukovje) se ohranjajo sklenjeni kompleksi gozda, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.

(5)

Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice) zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na ekološko pomembnih območjih, zavarovanih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(6)

Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). Ohranjajo se gozdne površine na legah, ki so zaradi strmine podvržene eroziji.

(7)

Na območjih, kjer v površinskem pokrovu prevladujejo gozdovi, so smotrne krčitve gozdov z namenom zaokrožanja kmetijskih posesti.

(8)

Obstoječi gozdarski objekti (koče, logarnice ipd.) se ohranjajo in obnavljajo v obstoječih okvirih.

(9)

Gozdne prometnice: za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč.

(10)

Zgradijo se cestne povezave oziroma odprejo predeli: Miklarji–Mrzle drage, cesta na Ovčjak, Lokve–Vražji kamen, Tančegorski ovinek–Razvaje, Štirnice–Vrh gora, Črneč laz–Preleške drage, Gorica–Lazi, Sinji Vrh–Sebetih, Rokan–Lipje, Svibovec–Marinjak–Viniški Lager, Vidnjeviči–Goljak, Adlešiči–Zilje in Preloka–Bojanci. Dinamika in prioritete izgradnje teh cestnih povezav se oblikujejo glede na potrebe oziroma na interes lastnikov in finančne zmožnosti.

(11)

Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno spravilnimi načrti. Načrtovanje temelji na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena. Na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje.

(12)

V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti, z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov.

(13)

Gradnja in vzdrževanje prometnic sta v skladu z načeli varovanja narave in kakovosti prostora, pri določanju trase se upošteva ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.

(14)

Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč.

(15)

Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, zagotavlja se redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad.

41. člen

(turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti)

(1)

Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine.

(2)

Razvoj turizma se usmerja predvsem na lokacije z večjim turističnim pomenom: staro mestno jedro Črnomlja, Vinica, Stari trg ob Kolpi ter Veliki Nerajec, Pusti Gradec in Belčji Vrh (vstopne točke v KP Lahinja) ter Adlešiči, Žuniči (informacijski center KP Kolpa), Dragatuš, Griblje, Lokve, Belčji Vrh, Bistrica, Damelj, Dolenji Radenci, Srednji Radenci, Gorenji Radenci, Kot ob Kolpi, Sinji Vrh z okolico (apartmaji, razpršeni hotel na območju opuščenih zidanic), Mala Lahinja, Pobrežje, Prelesje, Rodine, Rožanec, Srednji Radenci, Tušev Dol, Veliki Nerajec (informacijski center KP Lahinja) in druga naselja, ki se izkažejo kot potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi.

(3)

Glede na to se oblikujejo:

-

območja prednostnega razvoja turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti (staro mestno jedro Črnomlja z okolico, Jelševnik in Vražji kamen, obkolpska naselja in suha dolina pod Sinjim Vrhom v KP Kolpa in KP Lahinja z naselji v zavarovanih območjih in ob njih ter na vinogradniških območjih in na njihovih robovih, območje term, wellness centra in golf igrišča pri Dragatušu in Vražjem kamnu ter obronki Kočevskega Roga z gozdnimi in vinogradniškimi površinami),

-

območja spodbujanja usmerjenega razvoja turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti (območja kulturne dediščine ter tradicionalne kulturne krajine: Gorenji Radenci, Srednji Radenci, Sodevci, Damelj, Marindolski steljniki in preostali prostor občine),

(4)

Razvoj turizma se usmerja tudi na lokacije s turističnim pomenom. Na teh lokacijah se ureja potrebna in vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, razvijajo se novi programi in nove oblike turizma skladno z naravnimi oziroma kulturnimi danostmi.

(5)

Spodbuja se tudi razvoj turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih danostih, med katerimi so najpomembnejši Kolpa s pritoki in naravno ohranjena, predvsem gozdna območja ter geotermični viri. Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru.

(6)

Pri načrtovanju se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura oziroma tam, kjer to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(7)

Poleg cestnih prometnic se zagotavlja urejanje kolesarskih, konjeniških, pešpoti ter drugih tematskih poti skupaj s potrebno opremo le teh. V dogovoru z Republiko Hrvaško se zagotovijo prehodi prek Kolpe in navezave na turistične točke v Republiki Hrvaški.

(8)

Območje intenzivnejšega razvoja: Turistična ponudba in ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo lokalno koncentrirano, v okoljsko manj obremenjujočih oblikah, ob upoštevanju omejitev na področju varstva kulturne dediščine, narave in vodnih virov. Prednostno se razvijajo: obvodne športne, rekreacijske in druge prostočasne dejavnosti, izletniški, doživljajski in naravoslovni turizem, turizem, povezan z geotermičnimi viri in kulturno-zgodovinski turizem.

(9)

V prostoru ob reki Kolpi se razvijajo predvsem izletniški in stacionarni turizem ter turistična ponudba, povezana z obvodnimi prostočasnimi dejavnostmi in vodnimi športi, rekreacijo ipd., predvsem na lokacijah: Prelesje, Kot ob Kolpi, Sodevci, Gorenji Radenci, Srednji Radenci in Dolenji Radenci, Breg pri Sinjem Vrhu, suha dolina pod Sinjim Vrhom, Kot pri Damlju, Damelj, Učakovci, Vinica, Zilje, Preloka, Žuniči, Marindol, Gorenjci, Adlešiči, Pobrežje, Dolenjci, Fučkovci, Dragoši in Griblje.

(10)

Po pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja se navedene lokacije opredeli ali za prostore za kopanje z vso ustrezno komunalno in drugo opremo ali za ureditve, ki omogočajo kopanje v naravnem okolju ali drugo.

(11)

Ohranjajo se obstoječi prostori za šotorišča, če niso na poplavnem območju. Dejavnost se opravlja v poletni sezoni brez stalnih ureditev oziroma grajenih objektov, razen tam, kjer so stalne ureditve dopustne.

(12)

Dostopi v reko Kolpo (za kopalce, čolnarje) se urejajo le na za to določenih lokacijah ob ohranjanju morfoloških značilnosti vodotoka, v zavarovanem odseku pa ob upoštevanju varstvenih režimov predpisa o KP Kolpa.

(13)

Rekreacijsko-športne aktivnosti na oziroma ob reki Kolpi, Lahinji in Dobličici (množično čolnarjenje in organizirani EKO spusti in druge množične športne in rekreativne dejavnosti) je dopustno izvajati tako, da ni ogroženo drstenje zavarovanih in ogroženih ribjih vrst ter po predhodni pridobitvi soglasij s področja ohranjanja narave in okolja.

(14)

V Črnomlju se predvidita ureditev prostorov za kopanje v naravnem okolju ob Dobličici in Lahinji in ureditev športnih igrišč ter sprehajalnih poti.

(15)

Tematske poti ob Kolpi in druge nove tematske poti ostanejo namenjene pohodništvu izjemoma kolesarjenju in konjeništvu, če to ni v nasprotju z Uredbo KP Kolpa oziroma Upravljavskim načrtom KP Kolpa. Označitev varovanih območij, ki jih vključujejo tematske poti se izvaja v skladu s predpisi, ki določajo označevanje v zavarovanih območij.

(16)

Kulturno-zgodovinski, doživljajski, naravoslovni turizem se usmerja v Črnomelj in druga naselja s pomembnimi objekti kulturne dediščine ter na druge turistične točke in območja, povezana s prezentacijo kulturne dediščine, kot so gradovi in spominska obeležja, in z ogledom naravnih vrednot in kakovosti v KP Lahinja in Kolpa ter naravnih posebnosti (vrtače, jame, brezna). Obstoječe in nove tematske turistične poti, kolesarske poti, izletniške in pohodniške poti ter vinske ceste se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, urejajo pa se tudi nove kolesarske, konjeniške, učne, romarske in druge tematske poti.

(17)

Turizem, povezan z geotermičnimi viri, se razvija na potencialnih novih območjih z možnostjo izrabe geotermične energije in morebitnih zdravilnih učinkovin, predvsem na prostoru med Dragatušem in Brdarci. Izrabo geotermičnih virov se povezuje z drugimi turističnimi potenciali in z možnostmi za razvoj prostočasnih dejavnosti v bližini posameznih virov.

(18)

Naselja na obrobju krajinskih parkov se v funkcionalnem in oblikovnem smislu urejajo kot vstopne točke v območje parkov, v ta namen se v teh naseljih omogoči razvoj dejavnosti v okviru turistične ponudbe. Na območjih obeh parkov se v okviru naselij uredijo informacijska središča, prednostno v prenovljenih obstoječih objektih.

(19)

V Črnomlju in večjih lokalnih središčih se zagotavljajo nove nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki pa je kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine.

(20)

V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev).

(21)

Prostori za kampiranje se urejajo predvsem ob Kolpi: Vinica, Prelesje in na drugih lokacijah po predhodnih preveritvah z vidika varstva narave in kulturne dediščine. V bližini Črnomlja oziroma priključkov na cesto v okviru 3. razvojne osi se po predhodnih strokovnih prostorskih preveritvah zagotovijo lokacije za avtokampe z vso ustrezno infrastrukturno opremo (npr. v okviru območja TRIS Kanižarica), vključno z ureditvami za spravilo kamp prikolic.

(22)

Območje spodbujanja razvoja turistične in rekreativne dejavnosti: Turistična ponudba in ureditve za prostočasne dejavnosti se razvijajo v manjšem obsegu, lokalno koncentrirano, nemnožično in v okoljsko manj obremenjujočih oblikah. Prednostno se razvijajo turizem na kmetiji, izletniški in doživljajski turizem.

(23)

Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v regiji, se spodbuja razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti v povezavi s kmetijstvom, tudi vinogradniški turizem.

(24)

Na izpostavljenih in pomembnih kraških območjih se pri načrtovanju turizma ob naravnih posebnostih upošteva občutljivost teh območij, zato se dejavnosti uskladi z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

(25)

Spodbuja se specializirana in raznolika lokalna ponudba, vendar v merilu in obsegu, ki ne razvrednoti kakovosti prostora.

(26)

V pomembnejših lokalnih središčih, lokalnih središčih in podeželskih naseljih ter zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij in urejanje novih objektov za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom.

(27)

Nove prenočitvene kapacitete se prednostno urejajo v že obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kakovostno prenovo ali novogradnjo na mestu obstoječih objektov.

(28)

Pri zagotavljanju drugih turističnih kapacitet se prednostno preurejajo in posodabljajo obstoječi objekti, pri čemer se ohranja temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture.

(29)

Počitniške hiše se gradijo kot prenova notranjih rezerv naselij in ne kot nove širitve na nepozidanih površinah na območjih ohranjanja narave ter v skladu z in varstvenimi usmeritvami zavarovanih območij (predpisi o KP Kolpa in KP Lahinja).

(30)

Zagotavlja se prednostno infrastrukturno urejanje naselij, v katerih bodo izražene utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.

(31)

Na območju Kočevskega Roga se uveljavlja lovni turizem.

(32)

Na območju KP Kolpa in KP Lahinja se upoštevajo usmeritve za ohranjanje narave:

-

V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo zagotavlja na območjih naselij in na območju predvidenih za rekreacijo v skladu z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.

-

Z načrtovanjem in vzpodbujanjem trajnostnih oblik turizma in rekreacije v neposredni bližini reke Kolpe se razbremenjuje pritisk na ožji priobalni pas in se ga varuje ter ureja v skladu z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Ob vodotoku se turistične in prostočasne dejavnosti kvalitativno programsko prestrukturira, prostorsko uravnoteži in definira z Upravljavskim načrtom za KP Kolpa.

-

Zaradi preprečevanja poškodb habitatnega tipa HT 3260 in vplivov na ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst ter na njihovo ugodno ohranitveno stanje, se ob načrtovanih rekreativnih dejavnosti, v sklopu upravljavskega načrta KP Kolpa in KP Lahinja pripravijo izhodišča za usklajevanje rekreacije in varstva narave, kot to določa Operativni program upravljanja z območji Natura 2000 (v nadaljevanju OPAN).

-

Rekreacijske površine za dejavnosti, za katere so pogoj tudi parkirišče, ureditev sanitarij (začasnih ali stalnih) ter drugih infrastrukturnih objektov, ki hkrati terjajo neoviran dostop, pa predlagane lokacije te možnosti nimajo, se ne načrtujejo, če tako predpisuje tudi predpisi o KP Kolpa in drugi predpisi oziroma če se za te ureditve ne pridobijo soglasja s področja ohranjanja narave in okolja.

-

Na rekreacijskih površinah ob Kolpi in Lahinji, ki potrebujejo tudi parkirne površine, se le-ta umestijo izven naravnega spomenika, izven I. varstvenega območja (VO) KP Kolpa in skladno z varstvenim režimom (VR) predpisa o KP Kolpa, izvedejo se v travni izvedbi in le kot začasne narave. V KP Lahinja se za ta namen predvidi parkirišče znotraj naselij Pusti Gradec, Veliki Nerajec in Belčji Vrh.

-

Začasne turistične objekte, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se izjemoma načrtujejo in urejajo na robnem območju površin za turizem (BT površine), na infrastrukturno opremljenih stavbnih zemljiščih ter na lokacijah, ki imajo neoviran ali že urejen javni dostop za motorna vozila in drugo potrebno infrastrukturo.

(33)

Lokacije z večjim turističnim pomenom in lokacije s turističnim pomenom so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. III., lokacije turističnih in prostočasnih dejavnosti pa so prikazane v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. VI.

42. člen

(izkoriščanje mineralnih surovin)

(1)

Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja organizirano s ciljem, da se zagotovi uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini ter ob tem upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.

(2)

Območji izkoriščanja dolomita in apnenca sta Suhor pri Vinici in Hrast pri Vinici (I in II).

(3)

Ohranjajo se perspektivna in potencialno zanimiva nahajališča tehničnega kamna na lokacijah Izgornik, Poljanska gora – Gaj (oboje apnenec) in Gorica 1 (dolomit). Na teh lokacijah se ohrani dostopnost do virov mineralnih surovin.

(4)

Nelegalne kope v občini se evidentira in sanira brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Sanacije opuščenih kopov na območjih v bližini poselitve ali večjih prometnic se načrtuje z uvedbo ustreznih nadomestnih rab, ki ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje. Na naravno ohranjenih območjih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji.

(5)

V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.

43. člen

(upravljanje z vodami)

(1)

Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:

-

da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku tako, da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

-

da se z ureditvami ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim, oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;

-

da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režimi in stanje voda;

-

da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2)

Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določajo zakonski predpisi o vodah.

(3)

Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem javnem dobru.

(4)

Upravljanje voda: v prostorskem razvoju se upošteva naravne procese, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju tako, da se na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtuje prostorskih ureditev in dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

(5)

Redno vzdrževanje vodotokov je še naprej usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo.

(6)

V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug in obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati. Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.

(7)

Na Kolpi se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Glede na to se vzpostavi tudi ustrezne režime rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Kolpe ter pritokov, prav tako se vzdržuje vse vodne objekte na teh vodotokih.

(8)

Sanacija jezov se prioritetno izvaja na vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato tudi ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih, ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavlja primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov; izvedba zajezitve zagotavlja in ohranja obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(9)

Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Prostorske ureditve na področju vodne infrastrukture, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, so, kadar vplivajo na območje dveh ali več občin, prostorske ureditve državnega pomena. Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti in upošteva naravna dinamika vodotokov.

(10)

Ohranjajo se retenzijske površine, prodišča in mokrišča, vode se zadržujejo v povirnem delu.

(11)

Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Kolpa se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim, rekreacijskim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Kolpe in obvodnega prostora ter značilnosti posameznih ekosistemov, kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine.

(12)

Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah.

(13)

Reka Kolpa je območje kopalnih voda. Prostori za kopanje se skladno z veljavnimi predpisi urejajo predvsem na delih Kolpe, kjer so že vzpostavljena šotorišča in kampi, če ti niso na poplavnem območju ter kjer so že vzpostavljene ureditve za rekreacijo in športne dejavnosti ob vodi ali na njej.

(14)

Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.

(15)

Izkoriščanje vode kot naravnega vira, kot so odvzemi vode za namakanje ali za morebitne nove male vodne elektrarne, je dopustno, ob pogoju, da je predhodno utemeljeno kot sprejemljivo z vidika vplivov na okolje in z vidika vplivov na območje ohranjanje narave (naravna vrednota in posebno varstveno območje, umestitve v krajino) in skladno s predpisi, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.

(16)

V ureditve v obvodnem prostoru se vključuje tudi ustrezno obnovo in prenovo starih mlinov in žag skupaj z jezovnimi zgradbami. Poleg prvotni namembnosti se lahko namenijo tudi pridobivanju električne energije ob upoštevanju naravovarstvenih in kulturno varstvenih smernic in pogojev.

(17)

Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

(18)

Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo in varujejo vsi obstoječi in potencialno pomembni vodni viri ter spodbuja varčna in smotrna raba pitne vode.

(19)

Oskrba s pitno vodo in z vodo za gospodarsko rabo in prostočasne dejavnosti se še naprej zagotavlja iz povodja reke Kolpe. V ta namen se ohranjajo njeno kemijsko in ekološko stanje ter obnovljivost naravnega vira, pa tudi ekološki, krajinski in doživljajski pomen voda v krajini, vključno z ustvarjenimi prvinami vodnega sveta.

(20)

Skrb za ohranjanje količin in kakovosti zajetih in nezajetih vodnih virov tudi v prihodnosti vključuje nadzor nad uresničevanjem režimov vodovarstvenih območij, zlasti pa urejanjem sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. S tem se hkrati ohranjajo možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki v prihodnosti lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.

(21)

Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode, se zagotavlja:

-

Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

-

Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoča delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih.

-

Urejanje vodotokov se vsestransko pretehta in upošteva naravno dinamiko porečja. Izvaja se s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike.

-

Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.

-

Mehansko čiščenje vodotokov se načrtuje tako, da se v obdobju treh let očisti največ 30 % površine vodotoka znotraj con kvalifikacijskih vrst.

-

V načrtovanje posegov v vodotoke se vključujejo ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, zlasti da se ohranja sedanji obseg naravne ohranjenosti vodotokov, predvsem obstoječe dele razgibanih naravnih brežin, zalive, mrtve rokave, tolmune in plitvine. Ohranja se vodna dinamika (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka ter obseg poplavnih območij).

-

V conah kvalifikacijskih vrst se ohranja mokrišča in vodne površine v gozdu (mlake, luže in kaluže).

-

Načrtuje se ohranitev in sanacija kalov (mlake, lokve), ki se namenjajo tradicionalni rabi (napajanje živine) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave.

7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih

44. člen

(splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)

(1)

Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se ohranja krajinske prvine in naravne procese ter rabo prostora, s katero se ohranijo najpomembnejše prvine prepoznavnosti in naravne kakovosti. Poleg zgodovinsko pogojenega razvoja je pomembno varovati tudi naravne sestavine prostora ter tradicionalno ekstenzivno kmetijsko rabo. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območjih sosednjih občin, se predvidi izdelava krajinskih zasnov oziroma posebnih strokovnih podlag za urejanje krajine v sodelovanju ob upoštevanju razvojnih potreb sosednjih občin. Poleg naravovarstvenih izhodišč se v tem prostoru varujeta tudi vsebinska povezanost območja in njegov kulturno-zgodovinski pomen, ki ga obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in urejanja krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki jih družba prepoznava kot posebne vrednote.

(2)

Za območja prepoznavnosti oziroma za njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo zanje podane razvojne pobude za poseganje izven območij naselij, se pripravijo OPPN ali regulacijski načrti, ki temeljijo na strokovnih prostorskih preveritvah in utemeljitvah.

45. člen

(usmeritve za ohranjanje prepoznavnosti)

(1)

Ohranjanje prepoznavnosti krajin se zagotavlja na celotnem območju, predvsem pa na območjih prepoznavnosti – dolini zgornje Kolpe pod Starim trgom, pri Marindolu, na območju Dobličice pri Jerneji vasi ter območje KP Lahinja.

O predpisu

Citati

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Črnomelj

Časovnica