TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se potrdi poenostavljena prisilna poravnava z naslednjo vsebino:

- delež plačila terjatev upnikov: 5,50 %,

- rok za plačilo terjatev upnikov:

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za eno leto od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za dve leti od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za tri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 1 % preostanka navadnih terjatev za štiri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za pet let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za šest let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za sedem let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za osem let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za devet let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

-- odlog plačila 16 % preostanka navadnih terjatev za deset let od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

- terjatve upnikov se v obdobju od 9. 5. 2016 do poteka roka za njihovo plačilo obrestujejo po obrestni meri 0 %.

2. Poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP.

Upnica E d. d. je dolžna v roku 15 dni dolžniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 2.126,52 EUR.

Ker v postopku poenostavljene prisilne poravnave ugovorni postopek po 172. členu ZFPPIPP ni predviden, imajo upniki možnost tudi v pritožbi zoper sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave uveljavljati trditve o zlorabi pravic.

Namen izkaza, da ima terjatev, za katero učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, temelj v obligacijsko pravnem razmerju, je bil med drugim v preprečevanju zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Upravičeno je zato sodišče prve stopnje pri presoji obstoja zatrjevane zlorabe upoštevalo navedeni namen, vendar pri tem zmotno trditveno in dokazno breme prevalilo na dolžnika. Dolžnik je namreč s predložitvijo (delno zakrite) Pogodbe o odstopu terjatve najmanj s stopnjo verjetnosti izkazal pravni temelj obstoja terjatve upnika. Iz Pogodbe z delno zakrito vsebino namreč izhaja, da je upnik dolžniku odstopil terjatev, za kar se mu je dolžnik zavezal plačati znesek v višini sporne terjatve upnika. Poleg tega je sodišču prve stopnje predložil tudi Pogodbo z v celoti razkrito vsebino in sodišču predlagal, kako naj postopa, da bo lahko uresničil pravico (in dolžnost v razmerju do njegovega sopogodbenika) do varovanja poslovne skrivnosti.

Ključno je, da upnik v utemeljitev zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave ni podal zadostne trditvene podlage in ne predložil zadostnih dokazov.

Glede dolžnikovih stroškov pritožbenega insolvenčnega postopka se smiselno uporabljajo določbe ZPP o stroških pravdnega postopka.