TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Kopru št. II Ip 597/2008 z dne 28. 11. 2008 se razveljavi in zadeva se vrne temu sodišču v novo odločanje.

Ugovor dolžnika mora biti skladno z drugim odstavkom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju obrazložen. Če se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih v ugovoru navaja (drugi odstavek 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Glede na to je lahko neobrazložen samo tak ugovor, ki ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev oziroma, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov, in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. Če dolžnik predlaga dokaze, pri tem ne veljajo nobene omejitve glede izbora dokaznih sredstev. Stališče sodišča, da je pritožnik le posplošeno navajal, da je vse račune plačal tudi tako, da je denar izročil na roke upnici oziroma njenemu možu, in da bi moral pritožnik podati trditve, v katerih bi konkretno zatrjeval kdaj, kje in kolikšne zneske je plačal na roke predlagani priči ter da zato sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem te priče ni moglo upoštevati, je zato v neskladju s pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. S tem, ko je sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, je odločilo o njegovi utemeljenosti, pritožniku pa je bila odvzeta možnost, da se o njegovi obveznosti na podlagi vseh razpoložljivih dokaznih sredstev odloči v pravdnem postopku.