Nalaganje dokumenta...
Poslovnik Mestnega sveta Mestne Občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo - UPB4)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 76-2680/2025, stran 8134 DATUM OBJAVE: 3.10.2025
VELJAVNOST: od 3.10.2025 / UPORABA: od 3.10.2025
RS 76-2680/2025
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 3.10.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.3.2026: ŠE V OBDELAVI.
2680. Poslovnik Mestnega sveta Mestne Občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo - UPB4)
Na podlagi 131. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 142/22 - UPB3 in 53/25) je mestni svet na 24. redni seji dne 17. 9. 2025 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj, ki obsega:
- Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 142/22 - UPB3 z dne 11. november 2022)
- Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 53/25 z dne 11. julij 2025).
Št. 070-20/2025-MOK-2
Kranj, dne 17. septembra 2025
Župan
Mestne občine Kranj
Matjaž Rakovec
P O S L O V N I K
Mestnega sveta Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo - UPB4)
Mestnega sveta Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo - UPB4)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Mestnega sveta Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu svet) in njegovih delovnih teles, uresničevanje pravic in dolžnosti njegovih članov, postopke odločanja, razmerja sveta do drugih organov Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu MOK) in Mestne uprave MOK (v nadaljnjem besedilu mestna uprava) ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta.
2. člen
(1)
Za vprašanja o delu delovnih teles sveta, ki jih ta poslovnik posebej ne ureja, razen določb o snemanju sej sveta in o dopisni seji, se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki veljajo za svet.
(2)
Določbe tega poslovnika glede sklica in vodenja seje sveta ter sestave zapisnika, če ni izrecno s tem poslovnikom drugače določeno, se smiselno uporabljajo za seje sveta krajevnih skupnosti, pri čemer se ne uporabljajo določbe o snemanju sej, dopisni seji in določba četrtega odstavka 97. člena tega poslovnika.
(3)
Določba drugega odstavka 117. člena tega poslovnika se glede načina odločanja in oblikovanja sklepov uporablja tudi za delo kolegija župana, kot ga določa 41. člen Statuta Mestne občine Kranj.
3. člen
(1)
Za člane in članice sveta se uporablja naziv »svetnik« in »svetnica« (v nadaljnjem besedilu svetnik).
(2)
V poslovniku uporabljen izraz »predsedujoči sveta« pomeni župana ali drugo osebo, ki vodi sejo sveta na podlagi pooblastila župana ali v skladu z določbami tega poslovnika.
(3)
Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
4. člen
(1)
Delo in dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles sta javna, razen če svet ali njegovo delovno telo obravnava zadevo oziroma gradivo zaupne narave.
(2)
Svet zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na svojih javnih sejah, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani MOK, z uradnim objavljanjem splošnih aktov MOK, z objavljanjem sklicev sej sveta in njegovih delovnih teles, gradiv za točke dnevnega reda teh sej in njihovih zapisnikov, objavljanjem posnetkov sej sveta ter na druge načine v skladu s predpisi MOK ob hkratnem zagotavljanju varstva osebnih podatkov.
(3)
Javnost je lahko navzoča na sejah sveta na podlagi vnaprejšnje najave zainteresirane osebe, ki mora biti predsedujočemu sveta podana najmanj 24 ur pred sejo sveta, pri čemer najava ni potrebna za predstavnike javnih občil. V primeru, da je podanih več kot pet pravočasnih najav, se v prostorih MOK organizira neposredni prenos seje, pri katerem ne nastane zvočni ali slikovni zapis seje. Notranja organizacijska enota mestne uprave, pristojna za organiziranje dela sveta, zainteresirani osebi izda dovolilnico za udeležbo. Javnost na seji nima pravice do besede.
(4)
Svet lahko sklene, da bo seja ali del seje potekala brez navzočnosti javnosti. Predsedujoči sveta določi, kdo je lahko poleg župana, svetnikov, predlagatelja gradiva in predstavnikov mestne uprave navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti. Seja ali del seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, se ne glede na določbe tega poslovnika ne snema, zapisnik pa se vodi le v obliki sprejetih sklepov. Svet lahko odloči, da se o seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, vodi dobesedni zapis. Vpogled v takšen zapis imajo le predsedujoči, svetniki, predlagatelj, in drugi sodelujoči na taki seji. Besedilo uradnega obvestila o seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti, določi predsedujoči.
(5)
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih teles, ki vsebujejo osebne podatke ali podatke, ki so kot državna, uradna in poslovna skrivnost opredeljeni z zakonom ali z drugimi predpisi (v nadaljevanju: gradivo zaupne narave). Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi župan s posebnim aktom.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
5. člen
(1)
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri se seznani z izidom volitev v občini, pod pogojem, da je v aktu o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, ugotovljena izvolitev več kot polovice članov sveta.
(2)
Prvo sejo sveta skliče prejšnji župan. Prva seja se opravi najpozneje v 14 dneh po objavi akta o izidu volitev iz zakona, ki ureja lokalne volitve, vodi pa jo najstarejši član sveta.
(3)
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan prvo izvoljene svetnike s kandidatnih list.
6. člen
(1)
Dnevni red konstitutivne seje je:
1.
ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov,
2.
seznanitev z aktom volilne komisije MOK o izidu volitev članov sveta in župana,
3.
slovesna prisega župana in njegov pozdravni nagovor,
4.
imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2)
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
7. člen
(črtan)
8. člen
(črtan)
9. člen
(črtan)
10. člen
(črtan)
11. člen
(1)
Pred slovesno prisego in pozdravnim nagovorom novoizvoljenega župana preda dotedanji župan župansko verigo novoizvoljenemu županu.
(2)
Župan po slovesni prisegi in pozdravnem nagovoru prevzame vodenje seje.
12. člen
(1)
Svet nato imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima pet članov, in sicer predsednika, podpredsednika in tri člane, vse iz vrst svetnikov. Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane komisije lahko predlaga skupina najmanj petih svetnikov.
(2)
Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je javno.
13. člen
(1)
Svet v 60 dneh po konstituiranju imenuje oziroma izvoli organe MOK, določene z zakonom ali drugimi splošnimi akti, in komisije kot svoja delovna telesa, če ni z zakonskimi ali podzakonskimi akti drugače določeno. Članstvo v organih MOK in delovnih teles sveta je vezano na mandat sveta, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.
(2)
Člane nadzornega odbora imenuje svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV
14. člen
(1)
Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, Statutom MOK (v nadaljevanju: statut) in tem poslovnikom.
(2)
Svetnik ima pravico in dolžnost:
-
udeleževati se sej sveta ter na njih sodelovati in odločati,
-
sodelovati pri delu in odločanju delovnih teles sveta, katerih član je, v skladu z določili tega poslovnika
-
in druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
(3)
Svetnik ima pravico:
-
predlagati svetu v sprejem splošne akte, za katere je tako določeno s statutom in tem poslovnikom,
-
kandidirati za vsako funkcijo v svetu in njegovih delovnih telesih,
-
glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati amandmaje k predlogom,
-
postavljati vprašanja in dajati pobude ter predloge,
-
predlagati obravnavanje zadev iz pristojnosti sveta,
-
predlagati uvrstitev zadev na dnevni red sej,
-
skupaj z drugimi svetniki, katerih število je določeno s tem poslovnikom, predlagati kandidate za delovna telesa oziroma komisije ter organe sveta in druge kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom in tem poslovnikom, in predlagati njihovo razrešitev,
-
voliti in biti voljen v delovna telesa oziroma komisije sveta,
-
zahtevati od mestne uprave vse podatke in informacije, ki jih potrebuje v zvezi z delom sveta,
-
obvestiti svet o nastopu okoliščin, ki po zakonu ali statutu zahtevajo prenehanje funkcije svetnika,
-
udeleževati se sej organov in komisij sveta, čeprav ni njihov član, vendar nima pravice odločati.
(4)
Svetniki uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji sveta ali pisno med sejama sveta.
(5)
Svetnik ima pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti.
(6)
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih komisijah želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji skupine svetnikov, katere član je.
(7)
Svetnik ima dolžnost varovati informacije, ki niso javnega značaja, in podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom, akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
15. člen
Če se svetnik iz opravičljivega razloga ne more udeležiti seje, to sporoči podpisniku vabila na sejo sveta oziroma notranji organizacijski enoti mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta.
16. člen
(1)
Svetniku, razen podžupanu, v skladu z zakonom pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa sveta, pri čemer se sejnine ne izplačujejo za dopisne, slavnostne in žalne seje sveta in njegovih delovnih teles.
(2)
S posebnim pravilnikom, ki ga sprejme svet, se določijo merila za izplačilo sejnin za svetnike, člane delovnih teles sveta in člane drugih občinskih organov in članov svetov ožjih delov občine.
17. člen
(1)
Na zahtevo svetnikov nudi mestna uprava svetnikom pomoč pri oblikovanju predlogov ter jim poda strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva v zvezi z delom in delovanjem sveta.
(2)
Mestna uprava zagotavlja prostore za delo svetnikov, organov in komisij sveta.
IV. SVETNIŠKE SKUPINE
18. člen
(1)
Svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.
(2)
Svetniško skupino sestavljata najmanj dva svetnika.
(3)
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz drugega odstavka 21. člena tega poslovnika, samostojni svetniki pa lahko ustanovijo skupino samostojnih svetnikov.
(4)
V času enega mandata se lahko ustanovi le ena istoimenska skupina samostojnih svetnikov.
19. člen
(1)
Svetniki ustanovijo svetniško skupino najkasneje v osmih delovnih dneh po konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine mora najkasneje v osmih delovnih dneh po ustanovitvi o tem pisno obvestiti župana in mu predložiti seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.
(2)
Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu s strani novih članov podpisane pristopne izjave.
20. člen
(1)
Če se svetnik, ki je izstopil iz ene svetniške skupine, ne včlani v drugo, dobi status samostojnega svetnika.
(2)
Samostojni svetnik je tudi svetnik, ki pripada listi z enim izvoljenim svetnikom.
(3)
Samostojni svetnik je v svojih pravicah in obveznostih, določenih s tem poslovnikom, izenačen s svetniškimi skupinami.
21. člen
(1)
Dvoje ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
(2)
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko v okviru povezovanja ali nastanka drugih političnih strank ustanovijo nove svetniške skupine, kot na primer v primeru, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupno istoimensko listo. Smiselno enako velja za spremembe znotraj svetniških skupin, ki so izvoljene na podlagi list volivcev.
(3)
Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju sveta.
22. člen
Svetniške skupine in samostojni svetniki se na predlog župana v 15 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom.
23. člen
S posebnim pravilnikom, ki ga sprejme svet, se določi vsebina pravic svetniških skupin in samostojnih svetnikov v zvezi z njihovim delom, višina sredstev pa se določi z vsakoletnim proračunom MOK.
V. SEJE SVETA
1. Uvodne določbe
24. člen
Seje sveta praviloma potekajo v sejni sobi številka 16 stavbe MOK.
25. člen
V času seje sveta morajo biti v sejni sobi izobešene zastave Evropske unije, Republike Slovenije in MOK.
26. člen
Vsa določila, ki veljajo za redno sejo, veljajo tudi za izredno sejo, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
27. člen
(1)
Seje sveta se snemajo. Zvočno in zvočno-slikovno snemanje sej sveta izvaja mestna uprava oziroma za to pooblaščena oseba. Zvočni in zvočno-slikovni posnetki so namenjeni obveščanju javnosti, predvsem zaradi preglednosti oziroma razvidnosti delovanja in sprejemanja odločitev sveta, zagotavljanju nadzora javnosti nad delovanjem organov občine ter izdelavi zapisnika.
(2)
Zvočni posnetek seje predstavlja podlago za izdelavo dobesednega zapisnika seje, ki se objavi na uradni spletni strani občine brez varovanih osebnih podatkov in drugih podatkov zaupne narave.
(3)
Potek seje sveta, ki je odprta za javnost, se zvočno-slikovno snema. Posnetek se objavi na uradni spletni strani občine v roku desetih delovnih dni po seji sveta. Pred objavo posnetka se izbrišejo deli seje z varovanimi osebnimi podatki in drugi podatki zaupne narave. Na zahtevo posameznega svetnika ali svetniške skupine mora mestna uprava ta posnetek posredovati z dnem objave na uradni strani MOK.
(4)
Arhiv zvočno-slikovnih posnetkov, o katerem se vodi posebna evidenca, s katero upravlja občina, se hrani dve leti po končanem posameznem mandatnem obdobju sveta. V enakem roku se izbrišejo zvočno-slikovni posnetki, ki so objavljeni na uradni spletni strani občine.
27.a člen
(1)
Pred začetkom posamezne seje sveta se udeleženci seje, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil, v skladu z določili zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, seznanijo z zvočno-slikovnim snemanjem sej ter z namenom uporabe posnetka seje, od njih pa se hkrati pridobijo ustrezne izjave oziroma soglasja za snemanje, razen če so že podali izjavo oziroma soglasje k zvočno-slikovnemu snemanju. Izjave oziroma soglasja udeležencev sej, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil na seji, so veljavna za posamezno mandatno obdobje, v katerem so bila pridobljena.
(2)
Udeležence sej sveta, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil na seji, predsedujoči svetu na začetku seje opozori na njihovo odgovornost, da v svojih predstavitvah, razpravah in pojasnilih ne navajajo varovanih osebnih podatkov, kadar so seje javne.
(3)
Snemanje sej, odprtih za javnost, je v skladu z zakonom, ki ureja medije, dopustno tudi za akreditirane predstavnike medijev.
27.b člen
Zvočno in zvočno-slikovno snemanje sej sveta je svetnikom ali drugim navzočim osebam, razen predstavnikom medijev iz prejšnjega odstavka, prepovedano brez soglasja vseh navzočih na seji.
2. Sklic seje sveta
2.1 Uvodno
28. člen
(1)
Svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
(2)
Svet se sestaja tudi na slavnostnih in žalnih sejah.
2.2 Sklic redne seje
29. člen
(1)
Redne seje sklicuje župan praviloma mesečno, sicer pa najmanj osemkrat v koledarskem letu, v skladu z okvirnim letnim terminskim planom sej, ki ga določi župan do konca tekočega leta za prihodnje leto.
(2)
Svet ima redne seje praviloma v sredo s pričetkom ob 16.00.
(3)
Redno sejo sveta se lahko skliče, ko je končana predhodno sklicana redna seja.
30. člen
Če dnevni red ni izčrpan, se seja prekine in se skliče nadaljevanje redne seje. Župan praviloma skliče nadaljevanje seje v roku sedmih dni po prekinitvi, razen če je potreben daljši rok za pripravo gradiva.
31. člen
(1)
Sklic seje predstavlja vabilo s predlogom dnevnega reda.
(2)
Na dnevni red seje sveta ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino ali če še ni uveljavljen hierarhično nadrejeni akt.
32. člen
(1)
Posamezne točke dnevnega reda za seje sveta lahko predlagajo:
-
svetnik,
-
župan,
-
nadzorni odbor v zadevah iz njegove pristojnosti,
-
delovna telesa sveta,
-
najmanj pet odstotkov volivcev v MOK v zvezi s sprejemom ali razveljavitvijo splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta ali drugih občinskih organov po postopku, ki ga statut določa za ljudsko iniciativo.
(2)
Predlagatelji posredujejo predloge za posamezne točke dnevnega reda seje sveta županu skupaj z gradivom. Na podlagi posredovanih predlogov in v skladu s sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje župan pripravi predlog dnevnega reda seje.
(3)
Svetnik, delovno telo ali nadzorni odbor morajo posredovati gradivo iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu z določili tega poslovnika najmanj tri delovne dni pred sklicem seje. V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, ki so pravočasno vložene v pisni obliki in obrazložene.
33. člen
(1)
Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bila dana pisna zahteva za sklic seje.
(2)
Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali.
(3)
Zahtevi za sklic seje sveta mora biti predložen dnevni red. Na dnevni red mora župan uvrstiti predlagane točke, lahko pa predlagani dnevni red dopolni še z novimi točkami. V tem primeru ne veljajo roki za pošiljanje gradiva, določeni v 34. členu tega poslovnika.
(4)
Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja v primeru seje na daljavo.
34. člen
(1)
Sklic seje sveta se pošlje svetnikom najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo, in se objavi na spletni strani MOK.
(2)
Sklic seje se pošlje po elektronski pošti županu, svetnikom, nadzornemu odboru, krajevnim skupnostim, mestni upravi in javnim občilom.
(3)
Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se objavi na spletni strani MOK in pošlje po elektronski pošti svetnikom in članom delovnih teles najmanj sedem dni pred sejo, v primeru, da gre za gradivo aktov, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 129. člena tega poslovnika sprejemajo po dvostopenjskem postopku, pa 14 dni pred sejo. Če svetnik ali član delovnega telesa želi, da se mu gradivo pošilja pisno po pošti, mora o tem obvestiti notranje organizacijsko enoto, pristojno za organiziranje dela sveta.
(4)
Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če je to nujno zaradi upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov ali če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta o posamezni točki dnevnega reda. Kasneje se lahko posreduje tudi predlog obvezne razlage.
2.3 Sklic izredne seje
35. člen
(1)
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
(2)
Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov.
(3)
Za izredno sejo sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo.
(4)
Župan lahko skliče izredno sejo sveta, tudi če še ni končana prejšnja izredna seja.
(5)
Če župan ne skliče izredne seje v treh delovnih dneh po prejemu zahteve svetnikov za sklic izredne seje, jo lahko skličejo predlagatelji zahteve. Sejo v tem primeru kot predsedujoči vodi predstavnik predlagateljev.
(6)
Svet lahko začne novo izredno sejo, preden konča prejšnjo izredno sejo.
36. člen
V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic, priložena morata biti dnevni red in gradivo, o katerem naj svet odloča. Če svetniki ne razpolagajo z gradivom, pa mora biti priložena zahteva županu in mestni upravi, katera gradiva naj pripravi.
37. člen
Gradivo za izredno sejo se posreduje pristojnim delovnim telesom, ki do seje sveta podajo svoja mnenja in predloge.
38. člen
Izredna seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O dnevnem redu se ne razpravlja in ne glasuje.
2.4 Sklic slavnostne seje
39. člen
(1)
Slavnostno sejo sveta skliče župan.
(2)
Slavnostne seje se lahko skličejo ob prazniku MOK in drugih svečanih priložnostih.
(3)
Na slavnostno sejo se poleg svetnikov vabi predsednike krajevnih skupnosti MOK, predstavnike mestne uprave, častne občane in druge osebe, za katere tako določi župan.
(4)
O času, kraju in namenu slavnostne seje se obvesti javnost preko sredstev javnega obveščanja in z obvestilom na spletni strani občine.
(5)
Seje se lahko udeležijo samo povabljene osebe in predstavniki javnih občil.
(6)
Priznanja in nagrade MOK podeljuje svet na slavnostni seji.
40. člen
Za slavnostno sejo se ne uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej določeno.
2.5 Sklic žalne seje
41. člen
(1)
Žalno sejo skliče župan.
(2)
Žalne seje se skličejo ob smrti ali obletnici smrti za MOK pomembnih javnih osebnosti.
42. člen
Za žalno sejo se ne uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej določeno.
2.6. Sklic dopisne seje
42.a člen
(1)
Dopisno sejo sveta lahko skliče le župan za odločanje o manj zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odločitev sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati:
-
o splošnih aktih občine, razen če gre za odločanje o porabi sredstev proračunske rezerve v primeru izrednih okoliščin, in
-
o imenovanjih članov drugih organov in delovnih teles ter predstavnikov lokalne skupnosti, ki jih občina imenuje v skladu z zakonom ali drugim splošnim aktom.
(2)
Sklic dopisne seje se skupaj z glasovnico za vsako posamezno točko dnevnega reda posreduje svetnikom najmanj 24 ur pred pričetkom dopisne seje po elektronski pošti na naslov, ki so jih sporočili notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. Hkrati se svetnike o sklicu dopisne seje obvesti s pisnim sporočilom na telefonske številke mobilnih telefonov, ki so jih sporočili notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. Sklic mora vsebovati datum in uro začetka ter zaključka seje, pri čemer dopisna seja ne sme trajati manj kot 24 ur, in določitev časovnega obdobja, v katerem svetniki lahko postavljajo vprašanja. V času trajanja dopisne seje je predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva dolžan svetniku odgovoriti na njegova pravočasno zastavljena vprašanja, pri čemer se odgovor pošlje vsem svetnikom.
(3)
Dopisna seja je sklepčna, če je bil sklic seje poslan vsem svetnikom, od katerih je vročitev potrdila potrebna večina svetnikov. Šteje se, da so vročitev potrdili svetniki, ki so pravočasno glasovali. Na dopisni seji se ne razpravlja in ni mogoče vlagati amandmajev, dodatnih sklepov ali drugih dopolnil k predlogom sklepov.
(4)
Glasovanje se opravi z izpolnitvijo in podpisom glasovnic, ki jih svetniki v obliki optično prebrane datoteke ali fotografije izpolnjene in podpisane glasovnice pošljejo po elektronski pošti na elektronski poštni naslov, s katerega so prejeli sklic dopisne seje, vrnejo MOK po pošti ali osebno, in jih MOK prejme v času trajanja dopisne seje. Notranje organizacijska enota, pristojna za organiziranje dela sveta, v primeru glasovnice, oddane po elektronski pošti, svetniku potrdi prejem glasovnice in njeno pravočasnost. Svetnik glasuje tako, da se izreče za ali proti predlogu sklepa. Predlog sklepa je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih svetnikov ob izpolnitvi pogoja sklepčnosti iz prejšnjega odstavka tega člena. Prezgodaj ali prepozno prispele glasovnice se pri ugotavljanju rezultata glasovanja ne upoštevajo.
(5)
Če dopisna seja ni sklepčna ali predlog sklepa ni sprejet, za odločanje o tem predlogu sklepa ni mogoče ponovno sklicati dopisne seje, lahko pa se ga uvrsti na dnevni red redne ali izredne seje sveta.
(6)
Izvedba dopisne seje ni vezana na sklic, potek in končanje redne seje. Za dopisno sejo ne veljajo določbe poslovnika o rokih v zvezi z izvedbo seje in pošiljanjem gradiva za sejo.
3. Predsedovanje seji
43. člen
Seji sveta predseduje in jo vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje sveta, pa ni izdal pooblastila za vodenje seje, jo vodi najstarejši podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoči član sveta.
4. Navzočnost
44. člen
Navzočnost svetnikov na seji se ugotovi s podpisi svetnikov na listi navzočnosti pred začetkom seje oziroma nadaljevanjem prekinjene seje in ob preverjanju sklepčnosti pred glasovanjem o vsaki točki dnevnega reda.
5. Sklepčnost
45. člen
(1)
Seja sveta lahko poteka, če je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko je navzočih več kot polovica vseh svetnikov.
(2)
Preverjanje sklepčnosti se izvede na začetku seje in po končani razpravi pred glasovanjem o posamezni točki dnevnega reda z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.
(3)
Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov se ugotovi sklepčnost tedaj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.
(4)
O načinu ugotavljanja sklepčnosti odloči predsedujoči.
(5)
Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak svetnik ali predsedujoči kadarkoli.
(6)
Če svet po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če svet še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če svet tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.
6. Razprava
46. člen
(1)
Razpravo odpre in konča predsedujoči z ustno ugotovitvijo, da je razprava odprta oziroma končana.
(2)
Razprava pri točki dnevnega reda je omejena na vsebino gradiva, o katerem se glasuje.
(3)
Predsedujoči razpravo konča, ko na izrecno vprašanje, ali še kdo želi razpravljati, ni nobene prijave.
(4)
Ko predsedujoči konča razpravo, se ta praviloma ne sme ponovno odpreti. Če je po koncu razprave seja prekinjena, lahko na predlog najmanj petih svetnikov svet odloči o ponovnem odprtju razprave.
47. člen
(1)
Svetniki imajo pravico do razprave, med razpravo pa lahko župan ali drug predlagatelj ter njuni predstavniki podajo pojasnila.
(2)
K razpravi se svetnik prijavi z uporabo glasovalne naprave. Če prijavljene osebe ni v dvorani, ko je na vrsti za razpravo, se šteje, da se je razpravi odpovedala.
(3)
Z dvigom roke se prijavi k razpravi, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. V tem primeru predsedujoči določi vrstni red razpravljavcev na podlagi vrstnega reda prijav.
(4)
Predsedujoči daje postopkovna pojasnila ter navodila in pripombe, ki se nanašajo na potek seje.
48. člen
Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Svetnik pravico do replike zahteva z dvigom roke in vzklikom: »Replika!« Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva.
49. člen
Replika se lahko zahteva le med razpravo osebe, ki se ji replicira, ali neposredno po razpravi. Če se prijavi več replikantov, se najprej zvrstijo vse replike in se šele nato nadaljuje z razpravo. Replika se lahko nanaša le na razpravo. Replikant na začetku navede, na kateri del razprave se nanaša njegova replika. Razpravljavec, na katerega razpravo se replike nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so podane vse replike k njegovi razpravi.
50. člen
(1)
Predsedujoči podeljuje in odvzema besedo govorniku ter skrbi, da govornika nihče ne moti med besedo. Govorniku se beseda odvzame, če je njegovo izvajanje žaljivo, če se ne drži točke dnevnega reda ali če drugače krši določila tega poslovnika.
(2)
Predsedujoči lahko govorniku odvzame besedo le, če ga prej enkrat opomni. Zoper odvzem besede govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
51. člen
Med sejo lahko svetnik o istem postopkovnem vprašanju pri posamezni točki dnevnega reda enkrat zahteva besedo za razpravo o postopku. To naredi tako, da dvigne roko in reče: »Postopkovno!« Predsedujoči da besedo svetniku za postopkovno razpravo takoj, ko jo zahteva.
52. člen
O postopkovnem vprašanju sprejme odločitev predsedujoči. Če se svetnik z odločitvijo predsedujočega ne strinja, lahko zahteva, da svet o njej glasuje. Svet o postopkovnem predlogu odloči javno, brez razprave.
7. Odločanje
7.1 Splošne določbe
53. člen
Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z zakonom ali s statutom določeno drugače.
54. člen
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi.
(2)
Po razpravi in pred glasovanjem, razen o amandmajih, ima vsak svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.
55. člen
(1)
Predsedujoči pred vsakim odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja oziroma navede, da predlaga sklep, kot je zapisan v gradivu, in po glasovanju razglasi rezultat glasovanja.
(2)
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko predsedujoči prebere le tisti del amandmaja, ki je pomemben za prepoznavo vsebine amandmaja, o katerem svetniki glasujejo.
56. člen
(1)
Svet odloča z glasovanjem navzočih svetnikov javno ali tajno.
(2)
Svet odloča javno, če zakon, statut ali ta poslovnik ne določajo drugače.
7.2 Javno glasovanje
57. člen
Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave ali z dvigom rok. Vsak navzoči svetnik ima le en glas.
58. člen
(1)
Javno glasovanje se praviloma opravi z uporabo glasovalne naprave. Predsedujoči preveri sklepčnost pred vsakim glasovanjem oziroma pred vsakim prvim glasovanjem, kadar je več glasovanj zaporedoma pri eni točki dnevnega reda, in pozove svetnike h glasovanju s pozivom: »Prosim glasujte!« Svetniki pritisnejo tipko »za« ali tipko »proti«, v nasprotnem primeru se šteje njihov glas kot neopredeljen.
(2)
Pri glasovanju z glasovalno napravo se število navzočih svetnikov in izid glasovanja prikažeta na zaslonu, vsak svetnik pa lahko zahteva računalniški izpis glasovanja.
(3)
Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična ali druga napaka, se na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi.
59. člen
Z dvigovanjem rok se glasuje, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. Predsedujoči pred glasovanjem z dvigom rok preveri sklepčnost. Glasujejo lahko samo svetniki, ki so dvignili roko pri ugotavljanju sklepčnosti. Pri vprašanju, kdo je »za«, svetniki, ki se opredeljujejo »za«, dvignejo roko, pri vprašanju, kdo je »proti«, dvignejo roko svetniki, ki se opredeljujejo »proti«, ostali prijavljeni svetniki pa se štejejo kot neopredeljeni.
60. člen
(1)
Svetnik lahko poda ugovor na glasovanje najkasneje do pričetka razprave o naslednji točki dnevnega reda.
(2)
Če svetnik ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje ponovi. O isti zadevi je mogoče glasovati največ trikrat.
(3)
Če je po tretjem glasovanju podan ugovor, o ponovnem glasovanju odloči svet, sicer se šteje, da je zadnje izvedeno glasovanje o tej točki pravilno.
7.3 Tajno glasovanje
61. člen
Vsak svetnik in župan imata pravico predlagati, da se opravi tajno glasovanje. O predlogu za tajno glasovanje odloči svet.
62. člen
Če svet odloča s tajnim glasovanjem, je za sprejem odločitve potrebna enaka večina, kot če bi o isti zadevi odločal z javnim glasovanjem.
63. člen
(1)
Za vsako glasovanje se pripravi 33 glasovnic.
(2)
Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene z žigom sveta.
(3)
Število dejansko navzočih svetnikov je enako številu prevzetih glasovnic. Sklepčnost se ugotavlja na podlagi števila prevzetih glasovnic.
64. člen
(1)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitvi »za« in »proti«. Na spodnjem delu glasovnice je beseda »za« na desni, beseda »proti« pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »za« ali besedo »proti«, v nasprotnem primeru se šteje njegov glas kot neopredeljen.
(2)
Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.
65. člen
(1)
Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami, ki jih pripravi notranja organizacijska enota mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta.
(2)
Glasovanje nadzira tričlanska glasovalna komisija, ki jo izmed navzočih na predlog predsedujočega imenuje svet.
(3)
Pred začetkom tajnega glasovanja predsedujoči določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči konča glasovanje.
66. člen
(1)
Glasovalna komisija pred začetkom glasovanja prešteje glasovnice ter pregleda in zapečati glasovalno skrinjico.
(2)
Tajno glasovanje poteka tako, da predsedujoči sveta poimensko kliče svetnike po seznamu. Vsak svetnik dobi glasovnico, ki mu jo izroči javni uslužbenec notranje organizacijske enote mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta. Svetnik glasovnico izpolni in odda v glasovalno skrinjico. Glasovanje mora biti organizirano na način, da je omogočena tajnost glasovanja. Ko je glasovanje končano, glasovalna komisija pregleda glasovnice in sestavi poročilo o glasovanju. Poročilo podpišejo vsi člani komisije.