TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo 680.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zoper prvega in drugega toženca, ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Sicer se revizija, v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo 4,368.434,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zoper vse tožence, in v delu, ki se nanaša na zahtevek za plačilo 680.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zoper tretjega, četrtega in petega toženca, zavrne.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Na podlagi pravila podjetniške presoje (business judgement rule) vsaka podjetniška odločitev, ki se izkaže za škodljivo, še ne pomeni ravnanja v nasprotju z zahtevanim standardom skrbnosti. Obveznost članov organov vodenja in nadzora je namreč mogoče opredeliti kot obligacijo prizadevanja in ne kot obligacijo rezultata.

Tožencem v konkretnem primeru ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja zgolj iz razloga, ker niso najprej pridobili gradbenega dovoljenja in šele nato najeli nepremičnin ter pričeli z gradnjo.

Drugače pa je glede dela zahtevka, ki se nanaša na povrnitev škode zaradi plačila denarnih kazni, ki jih je tožeči stranki v plačilo naložil inšpekcijski organ. Protipravno ravnanje, ki ga tožeča stranka v zvezi s tem očita tožencem, je nespoštovanje odločb državnega organa o prenehanju uporabe ter odstranitvi parkirišča. Protipravnost ravnanja tožencev je podana, saj ni mogoče govoriti o podjetniški presoji, če je določeno ravnanje družbi naloženo z oblastno odločbo.