TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama prvotoženke in drugotoženke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

1. razveljavi v po prvotoženki izpodbijani prisodilni in stroškovni odločitvi v točkah I in III izreka v delu, ki se nanaša na prvotoženko, ter v stroškovni odločitvi v točki IV izreka, ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

2. spremeni v po drugotoženki izpodbijani prisodilni in stroškovni odločitvi v točkah I in III izreka v delu, ki se nanaša na drugotoženko, in se v tem delu zavrne tudi tožbeni zahtevek za plačilo 8.100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 3. 2020 dalje s stroškovno posledico, v odločitvi pod točko V izreka pa se znesek 575,41 EUR nadomesti z zneskom 2.213,11 EUR.

II. Tožeča stranka je dolžna sama nositi pritožbene stroške odgovora na pritožbo drugotoženke, drugotoženki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti 373,32 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka.

III. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke v zvezi z odgovorom na pritožbo prvotoženke in pritožbenih stroških prvotoženke je pridržana za končno odločbo.

Za tretjo osebo ni moč šteti osebe, ki delo opravlja za izvajalca del, s katerim sodeluje pri sami izvedbi dela, kot je to v času škodnega dogodka počel tožnik, ki je prišel po odredbi delodajalca (zavarovanec prvotoženke) zaradi delovnega opravila na streho, last naročnika oz. drugotoženke. Prvenstveno je za varno okolje, v katerem delavec opravlja delo, dolžan poskrbeti delodajalec, ki je v ta namen dolžan sprejeti in nato tudi izvajati potrebne ukrepe. Prvostopno sodišče je materialnopravno zmotno zaključilo, da na drugotoženko naslovljeni očitki predstavljajo opustitev dolžnostnega ravnanja lastnika objekta.

Šele na podlagi vsebinsko konkretnih trditev o dejstvih, ki jih je moč subsumirati pod ustrezne abstraktne pravne norme s področja varnosti in zdravja pri delu, če bi se ta zatrjevana dejstva izkazala za dokazana, je mogoče zaključiti o protipravnosti očitanih ravnanj (pravno upoštevne so namreč lahko, glede na konkretizirano in obrazloženo nasprotovanje prvotoženke, le konkretizirane tožnikove trditve o pravno odločilnih dejstvih in le na njihovi podlagi ima sodišče podlago, da izvede dokazni postopek). Zato je utemeljena pritožbena graja o kršitvi razpravnega načela iz 7. člena ZPP (ki je neločljivo povezan s členom 212 ZPP).